Predsednica Evropske komisije je razdelila komisarska mesta med države članice. V teh dneh se v Sloveniji sprašujemo, zakaj naša država ni dobila »pomembnejšega« resorja, medtem ko bodo očitno naši južni sosedi dobili podpredsedniško mesto.

Seveda morajo vsi kandidati najprej prestati zaslišanja pred parlamentarnimi odbori Evropskega parlamenta in izkušnje nas učijo, da se lahko kateremu izmed njih tudi zalomi. Vseeno pa sama razdelitev resorjev nosi močno sporočilo in Slovenci smo očitno razočarani. 

Pa se vrnimo natanko pet let nazaj. Jean Claude Juncker je takrat Slovenijo prosil, da za komisarskega kandidata predlaga osebo, ki ima premierske izkušnje. V tem primeru bi dobili podpredsedniško mesto in resor za energetiko. Nedvomno kombinacija, ki bi nam prinesla priložnost za utrjevanje statusa v zapletenih bruseljskih hodnikih. Vemo pa, kaj se je takrat zgodilo. Alenka Bratušek ni prestala zaslišanja in velika priložnost je splavala po vodi. Zakaj? Nekateri so bili mnenja, da je bil postopek njenega imenovanja nehigieničen, spet drugi bodo trdili, da je enostavno na zaslišanju pustila preslab vtis. Bolj odločilno pa je bilo, da ni uživala podpore tam, kjer bi to najbolj potrebovala, torej v lastni domovini. Prav neverjetno je bilo opazovati, kako si je domača politična scena prizadevala uničiti Bratuškovo in kako privoščljivo se je obnašala, ko je bila Slovenija prisiljena imenovati novo kandidatko. 

Sporočilo, ki smo ga posredovali v Bruselj in širše mednarodno okolje je bilo, da smo neresna in predvsem skrajno neenotna država. Ta mnogokrat poudarjena neenotnost nas vedno bolj tepe. Ko je najbolj pomembno, nismo pripravljeni stopiti skupaj in prav zunanja politika pri določenih kardinalnih odločitvah rabi enotnost. Najbrž nas prav zaradi tega na zunanjem političnem parketu nihče ne jemlje preveč resno. Arbitraže raje ne bom načenjal ... 

Hrvaška diplomacija je mnogo bolj pretkana, prav tako njena politika v ključnih trenutkih premore vsaj nekaj enotnosti ter se »po naključju« skoraj vedno znajde na pravi strani. Tako bo najverjetneje hrvaška kandidatka zasedla podpredsedniško mesto v novi Evropski komisiji in bo pri tem odgovorna za področje demografije ter demokracije, prav tako bo vodila t. i. Konferenco o prihodnosti Evrope. Lep uspeh za državo, ki je članica povezave dobrih šest let in se po Indeksu demokracije nahaja na šestdesetem mestu (med državami članicami EU je prehitela zgolj Romunijo). 

V času imenovanja Janeza Lenarčiča, kot slovenskega kandidata sem veliko prebral o tem, da Slovenija v Berlaymont ne pošilja političnega težkokategornika. Od takrat razmišljam, kdo sploh je slovenski politični težkokategornik. To pomeni v mednarodnem političnem prostoru prepoznano avtoriteto, ki mu na primer pomembni ljudje v tujini dvignejo telefon. Moram priznati, da imam pri tem težave, kar je žalostno. 

Edi

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice