Zakon o Pohorju pridobiva v javnosti vse več naklonjenosti, a do premika od pogovorov k realizaciji še ni prišlo. Kako pa so to rešili za zahodu države?

Te dni so na temo Zakona o Pohorju z mariborskim županom Sašo Arsenovičem spregovorili tudi poslanci Kluba 7. Zakon naj bi zajemal vse občine, povezane z omenjenim pogorjem, hkrati pa bi radi vključili tudi reko Dravo.

Župan meni, da je za resnični izkoristek potenciala Pohorja in Drave potreben sistemski zakon, ki bo tovrstno problematiko urejal na ravni države. Predsednica sestankujočega kluba poslancev sedme volilne enote Lidija Divjak Mirnik je pri tem dodala: »Vse deležnike bomo pozvali, da bi čim prej prišli do sistemske rešitve. Vse župane kot tudi univerzo, razvojne agencije, gospodarsko zbornico.«

Zakon bi lahko namreč nastal po vzoru Zakona o Planici, ki je zimskemu središču prinesel kar 50 milijonov evrov, s katerimi so zgradili tudi nordijski center. V minulih letih sta tako Planica kot tudi Pokljuka dobili izdatno finančno pomoč, s katero so modernizirali športno infrastrukturo.

A kot je opozoril publicist, politični analitik in idejni vodja Društva Pobuda za Pohorje Božidar Novak: »Prvo je potrebna temeljita študija, ki mora vsebovati ekonomske, zgodovinske, kulturne in športne vidike od Slovenj Gradca do Maribora.«

V letih od 2009 do 2015 je tako potekala intenzivna prenova Nordijskega centra Planica, in sicer v dveh fazah. Prva je vključevala Center za smučarske skoke in polete Planica ter je zajemala posodobitev in novogradnjo 100.000 kvadratnih metrov športnih površin – zgradili so sedem skakalnic s spremljajočimi objekti in prenovili letalnico. V drugi fazi pa so poskrbeli za več kot 10 milijonov vreden Center za smučarske teke, s katerim so pridobili osrednji objekt za smučarske teke, stadion, igrišče in tekaške proge. 

Arhitekturno privlačna stavba, ki je umeščena med skakalnim in tekaškim segmentom, omogoča s svojo večnamembnostjo prilagodljivost vsebin glede na letni čas in potrebe organizacije tekmovanj, ob tem pa tudi privablja turiste ter jim predstavlja naravne, kulturne in športne značilnosti Planice. 

Skratka gre za državni projekt, ki je bil izbran na javnem državnem natečaju, danes pa omogoča organizacijo mednarodnih tekmovanj na višjem in tudi sočasnem nivoju. Tako je 47,9 milijonov evrov vreden projekt, ki je razširil športno-turistično ponudbo Kranjske Gore in Gornjesavske doline, s tem pa tudi Slovenije, v večjem delu financiral Evropski sklad za regionalni razvoj, nekaj pa je prispevala tudi Republika Slovenija.

Pričakovane stroške nordijskega centra so razdelili na stroške tekmovanj, stroške priprav športnikov in stroške, povezane z obiskovalci. Direktor zavoda za šport Planica Jelko Gros pa je za MMC RTV nekaj mesecev po otvoritvi povedal, da se naložba že obrestuje. Ob tem je dodal, da morajo pet let od otvoritve poslovati s prihodkom enega milijona evrov. 

V letu 2018 je Zavod za šport Republike Slovenije Planica predstavil poslovanje v letu 2017: v zavodu so pridelali 134.077 evrov čistega dobička, medtem ko je bilo prihodkov za 5,5 milijona evrov.

Kaj predvideva Zakon o Nordijskem centru Planica v 11. členu glede financiranja?

Finančna sredstva za opravljanje svoje dejavnosti naj bi zavod Planica pridobival:

  • s prihodki od prodaje blaga in storitev v skladu s tem zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom;
  • s prihodki od najemnin za objekte in odškodnin tretjih oseb za opravljanje dejavnosti na območju NC Planica;
  • iz proračuna Republike Slovenije, namenjenega športu, za storitve in namene, za katere je z zakonom oziroma sprejetim finančnim načrtom določeno, da se financirajo iz tega proračuna (ta sredstva naj bi pridobil na podlagi sprejetega delovnega načrta in letnega finančnega načrta zavoda);
  • z darili oziroma volili ter iz drugih virov.

V primeru, da drugih virov sredstev ne bi bilo zagotovljenih, zakon predvideva, da bi država iz proračuna, namenjenega športu, zagotovila izvedbo najmanjšega obsega varstva Nordijskega centra Planica. To zajema tekoče in investicijsko vzdrževanje varovanih objektov kulturne dediščine, javne športne infrastrukture ter predstavitev kulturne dediščine in njenih posameznih delov.

    Sodobni biatlonski center na Pokljuki

    Izdatne finančne pomoči pa je bila deležna tudi Pokljuka, kjer je oktobra 2009 na Rudnem polju vzniknila deset milijonov evrov vredna investicija, ki se je s 6,5 milijoni financirala tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, medtem ko sta preostanek prispevala Fundacija za šport in Smučarska zveza Slovenije, ki je preko gospodarske družbe Center Pokljuka upravljavec centra in tako tudi njen stoodstotni lastnik.

    S tem je Pokljuka pridobila športni center (v njegovem sklopu deluje tudi Hotel Center), namenjen vrhunskim športnikom, rekreativcem in tudi turistom.

    Zaradi lege v Triglavskem narodnem parku pa so morali upoštevati tudi stroge okoljevarstvene zahteve in tako že v fazi načrtovanja poskrbeti za izgradnjo nove čistilne naprave, uporabo lesnih sekancev za ogrevanje in uporabo sistema racionalne rabe vodnih virov. Po gradbenih delih so morali tudi poskrbeti za sanacijo gradbišča, urediti parkirne površine z lovilci olj ter minimalno osvetliti proge in stadion zaradi zmanjšanja svetlobnega onesnaževanja. Upoštevati morajo tudi mejne vrednosti hrupa pri izvedbi zasneževanja in tekmovanj ter izvajati monitoring vplivov na gojišča divjega petelina. 

    S spleta

    Komentarji (1)

    S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
    Tako da ... (nepreverjen)

    Planica vrne kar so nezakonito dobili ... in Pohorje ne dobi kar ne rabi!

    Starejše novice