Edward Clug, umetniški direktor baleta, ki je imel pomisleke:
»Bal sem se, da bo predstava zaznamovala nek slog, ki pritegne maso ljudi, in to se je uresničilo. Ampak zaradi tega smo pridobili veliko občinstva v dvajsetih letih. Umetniško ni v skladu z mojimi vizijami, ampak moram upoštevati mesto, v katerem živim, torej občinstvo. Vsi so me spraševali, zakaj nimamo več Grka Zorbe,« je povedal Edward Clug.
Po dveh desetletjih, od prve postavitve tega baleta v Mariboru leta 2004, se je baletna zgodba z edinstvenimi lekcijami o življenju in ljubezni s kretskih brežin ponovno vrnila na mariborske plesne deske, a tokrat s povsem novim plesnim elanom in v prenovljeni koreografiji legendarnega Lorce Massina, ki je leta 1988 skupaj s Theodorakisom na festivalu v Areni iz Verone pred 200.000 obiskovalci pripravil praizvedbo baleta, ki si ga je do danes ogledalo več kot dva milijona ljudi z vsega sveta.
V SNG Maribor si je od prve premiere leta 2004 in vse do konca leta 2017 ogledalo več kot 85.000 ljudi. Grk Zorba je priljubljen tudi zaradi zanimivega in poživljajočega grškega glasbenega kolorita, ki ga spletajo ritmi in melodije izpod skladateljskega peresa Mikisa Theodorakisa, ki je v veliki meri zaslužen za globalno popularizacijo plesa sirtaki.
Razprodano dvorano, kjer smo srečali številne znane obraze, so v glavnih vlogah navušili baletni solisti Davide Buffone, Yuya Omaki, Tijuana Križman Hudernik, Marina Krasnova, Matteo Magalotti ter baletni ansambel, Zbor Opere in Simfonični orkester SNG Maribor.
Kot zanimivost, leta 1964 so posnet tudi sloviti istoimenski film, v katerem je zablestel igralec Anthony Quinn. Plesni strokovnjaki pravijo, da je balet Grk Zorba v primerjavi s filmom povsem samostojna glasbena stvaritev, saj imata filmska glasba in balet v bistvu le dve stični točki, in sicer lik Grka Zorbe in nekaj glasbenih točk, med njimi tudi znameniti sirtaki ob zaključku.
Starejše novice
