Foto: Jure Lenarčič
Psi so nekoč bili predvsem čuvaji, danes se je njihova vloga močno spremenila. So hišni ljubljenčki, ki pogosto prerastejo v najboljše prijatelje. Zaradi mnogih pozitivnih lastnosti in učinkov na ljudi, psi vse pogosteje sodelujejo tudi pri terapijah. 

Narejenih je bilo veliko raziskav, v katerih so ugotavljali pozitivne lastnosti prisotnosti psa v človekovem življenju. Med najočitnejše spadajo socialna podpora, manjši občutek osamljenosti in večja fizična aktivnost. Poleg tega psi ustvarjajo neobsojajoče okolje, kar jih naredi odlične terapevte.  

Terapevtski par Kristina in Kala

Da bi dobili globlji pogled v delo in življenje terapevtskega psa, smo se pogovarjali s socialno pedagoginjo Kristino Škerjanec, lastnico dveh psov, ki dela na osnovni šoli kot učiteljica za strokovno pomoč. V delo vključuje tudi psičko Kalo. Kala je mešanka med samojedom in zlatim prinašalcem, stara je osem let. 

Pravi, da jo je delo s terapevtskim psom zmeraj zanimalo, ko je začela delati kot učiteljica za strokovno pomoč, je želja bila še bolj smiselna. Ob podpori šole, na kateri dela, sta s Kalo v Slovenskem društvu za terapijo s pomočjo psov - Ambasadorji nasmeha opravili šolanje za terapevtskega psa.

»Kalo sem dobila, ko sem začela študirati socialno pedagogiko in takrat je Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke predstavilo svoj program, s katerim so me navdušili. Povezala sem željo po delu v vrtcu ali šoli z željo, da bi Kala z mano hodila na delovno mesto. Zdaj enkrat na teden Kalo vzamem v šolo in jo vključujem v delo na individualnih urah. V dogovoru z učitelji, hodiva tudi po razredih, kjer se zaenkrat učimo pravila stika s psom, njihova čustva, kako se do psov obnašati,« pove Kristina Škerjanec. 

Otroci imajo Kalo zelo radi, dobro jo sprejemajo. Če se psičke kdo boji, Kristina uporabi previdnejši pristop, otrok ne sili v stik s psom: »Posebno pozornost posvečam temu, da jih počasi zbližam s Kalo. Ponavadi se po koncu ure otroci sprostijo.«

S pomočjo Kale je lažje vzpostavila stik z otroki: »Veliko lažje sem se zbližala z otroki, ker so me vzljubili preko Kale.«

Učinki psa na ljudi

Psi imajo močne pozitivne učinka na otroke: »Sama imam primer fantka, ki ne želi pisati, saj ima s tem težave, tudi govori malo. Ko je pri uri Kala, normalno piše in dela, je zelo produktiven. Ko Kale ni, enostavno ne dela. Z njeno prisotnostjo dosega odlične ocene.«

Pes je ogromen motivator: »Že to, da otroci vedo, da je Kala v šoli, jih motivira, da radi prihajajo na ure. Prav tako jih pomirja. Velikokrat se zmenimo, da govorne nastope posluša tudi Kala.«

Napredek je viden tudi pri branju: »Otroci s težavami imajo ob psu manj zadržkov in raje berejo. Pes ne obsoja, se ne smeji, ne reagira na napake. Zato so otroci bolj sproščeni in psu raje berejo.«

Psi so odlični za krepitev samopodobe. »Imam primer fantka, ki se je letos prepisal na našo šolo in je zadržan, nima veliko prijateljev. S Kalo sva imela eno uro, se naučila par trikcov, nekaj o njej. Potem jo je predstavil sošolcem in to je zelo koristilo njegovi samopodobi, pa tudi sošolci so ga videli drugače, ga lažje sprejeli,« pojasni Kristina. 

Pomembna je inovativnost 

Vodniki terapevtskih psov, štirinožne prijatelje v delo vključujejo v takšni meri kot sami želijo. Od vodnika je odvisno, koliko idej bo imel in kako bo psa vključil v proces.

Možnosti so neskončne: »Z razredom sva lansko leto delali poštevanko. Naredila sem karton s številkami. Kala se je s sprednjimi tačkami naslonila na karton in otroci so morali pomnožiti številke, na katerih je Kala imela tačke. Učili smo se tudi o pasmah in na tak način sem otroke spodbudila k branju.«

Pasje terapije učinkovite tudi v domovih za ostarele

V domovih za starejše je pes zelo močan motivator: »Tam so nekateri ljudje res na koncu moči, ampak ko je prisoten pes je njihov napredek neverjeten. Tudi ljudje, ki sicer več ne premikajo rok, se v prisotnosti psa premaknejo vsaj toliko, da ga pobožajo, mu dajo priboljšek. Podzavestno se začnejo gibati. Res je zanimivo, kako lahko z delovno terapijo, ki jo izvajajo s starejšimi, implementiraš v delo s psom.«

Šolanje

Za začetek šolanja mora pes biti star vsaj eno leto. Večina psov začne šolanje pri treh ali štirih letih. Sicer ni nujno potrebno, da je pes po naravi miren. Psi so v tečaju izpostavljeni veliko nepredvidljivim dejavnikom, s pomočjo katerih se naučijo in navadijo biti mirni v vseh situacijah: Psi imajo sposobnost, da obnašanje spremenijo primerno aktivnosti. Ko delajo, so čisto drugačni kot doma ali na sprehodu.«

Na tečaju vodnike učijo prepoznavanje pasje govorice. Pomembno je, da lastnik prepozna pasje počutje in ga zaščiti. S tem prepreči morebitno nasilje ali odpor do dela.

»Prepoznati moraš, kdaj ima pes dovolj. Opazovati moraš njegove kretnje in prepoznati miritvene signale. Tako ga zaščitiš, ga ne izpostavljaš neprijetnim situacijam. Tudi pri delu z ljudmi ima pasje počutje prednost,« pove Kristina. 

Kala ima raje družbo kot mir

Pravi, da je s Kalo imela veliko srečo, saj je sama po sebi zelo stabilna, mirna in tolerantna, rada ima ljudi: »V šoli nas opozarjajo, da se psa hkrati ne sme dotikati veliko ljudi, ga ne izpostavljamo močnemu hrupu in podobno. Ko sem Kalo umaknila iz množice, je bila nesrečna. Ko sem jo vzela s seboj med ljudi, je res uživala. Zelo dobro se prilagaja okolju in situacijam. Mislim, da bi jo v šoli težko kaj tako presenetilo, da bi postala agresivna. Nas pa učijo, da psu nikdar ne smemo slepo zaupati, saj je še zmeraj pes.« 

Slovenija je zaenkrat zelo zadržana glede terapije s psmi. Morda zato, ker ljudje premalo poznajo učinke in so zadržani, morda zato, ker je terapevtskih parov, ki bi imeli prost čas tudi v dopoldanskih urah zaenkrat premalo. 

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Franc s Piramide (nepreverjen)

Še ena pasja dojilja?

Starejše novice