Foto: Karel Filip Drobne
Tanja Kobal je simpatična 23-letnica, ki na družbenem omrežju Instagram pod imenom Biologinja sledilcem odstira skrivnosti delovanja narave, obenem pa jih uči, da je v svetu poplave informacij zares pomembno izbirati tiste prave.

Se vam je narava vedno zdela izredno zanimiva, a so vam biologijo priskutili v osnovni in srednji šoli?

Brez skrbi, priložnost za ponovno spoznavanje delovanja živih sistemov in njihove medsebojne povezanosti je tu! 

Vse več mladih družbenih omrežij ne uporablja le za zabavo, ampak tudi kot platformo, s pomočjo katere se lahko veliko naučijo.

Ena izmed njih je 23-letna Tanja Kobal, ki na Instagramu ustvarja pod imenom Biologinja. Je diplomirana biologinja, svoje znanje pa nadgrajuje z magistrskim študijem ekologije in biodiverzitete ter mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Foto: Karel Filip Drobne

»Iskreno, v gimnaziji in osnovni šoli se mi je biologija kar malo zagnusila. Pravzaprav vsi naravoslovni predmeti. Velike količine učne snovi, niti ne prav dobro razložene, v zelo kratkem času. Učencem in dijakom glave napolnijo z ogromno količino podatkov, ki se jih je treba naučiti na pamet. Namesto da bi bilo učenje izkustveno. Da bi se v gozdu učili o ekosistemu ali pa šli v botanični vrt spoznavati rastline,« uvodoma izpostavi 23-letnica.

»Pa sem si rekla, vsem tem ljudem, ki so imeli v šoli podobno izkušnjo, bom biologijo poskušala približati prek Instagrama,« pove.

Foto: Karel Filip Drobne

Ljubezen do narave, položena v zibelko

Kako to, da rjavolaska ob takšni izkušnji ni izgubila zanimanja za biologijo?

»Prihajam iz naravoslovno usmerjene družine. Mami je farmacevtka, babica se je ukvarjala s kemijo. Vedno sem ju veliko spraševala, se udeleževala vseh mogočih tekmovanj. Kot otrok sem veliko brala, sprva poljudnoznanstvene revije, kasneje tudi kakšen znanstveni članek,« pripoveduje. 

Pravi, da ji je biologijo najbolj približala mama, saj sta v naravi od nekdaj preživeli veliko časa.

»Zelo jo zanimajo zdravilne rastline. Ves čas jih nabirava, za razne čaje. Ko sva, ko sem bila majhna, hodili po gozdu, mi je vedno povedala, za kaj je dobra določena rastlina. 'Poglej, trobentica. Iz nje ti bom naredila čaj, ko boš kašljala,' je rekla,« se spominja.

Ljudje zaupajo osebi, s katero se povežejo

V zadnjem času na družbenih omrežjih izobraževalnih vsebin vse več, opaža 23-letnica.

»V zmešnjavi informacij ljudje veliko raje zaupajo osebi, ki stvari predstavi na razumljiv način in s katero se lahko povežejo, kot pa recimo nekemu članku, ki ga preberejo na informativni spletni strani,« razmišlja.

Njene objave so hitro dosegle precej veliko število ljudi, kar jo je presenetilo. Trenutno ima dobrih 3000 sledilcev.

»Doseg je odvisen od tega, o čem pišeš. Ljudi bolj pritegnejo recimo ekološko naravnane teme ali pa, če kaj dejansko definiraš. Mnogi recimo mešajo ekologijo s trajnostnim načinom življenja, nekateri mislijo, da je ekologija ločevanje odpadkov. V Sloveniji most med znanostjo in javnostjo ni dobro vzpostavljen,« je kritična.

Foto: Karel Filip Drobne

Koliko dela se skriva v ozadju?

Ustvarjanje tovrstnega izobraževalnega profila ni mačji kašelj. Koliko časa porabi za določeno objavo, je seveda odvisno od tega, o čem piše:

»Če gre za nekaj, kar smo se že pred tremi leti učili na faksu in to poslušam vsako leto znova, ne brskam po znanstvenih člankih. Če pa gre za temo, za katero me prosijo sledilci in o njej vem manj, moram tudi jaz kaj prebrati in najprej - razčistiti sama pri sebi. Za vsako objavo je nekaj dela.

Odvisno od tega, ali pobrskaš za znanstvenimi članki ali pa greš na neko goro, kjer ‘nastaviš’ in  lepo fotografiraš. Vsaka stvar je vredna določenega časa in to se pozna tudi pri odzivu javnosti.«

Slabih izkušenj oziroma odzivov na njeno ustvarjanje trenutno ni. Pod objavami, ki so bolj informativne narave, se velikokrat vname diskusija, številni se ji zahvalijo, da o teh temah osvešča. 

»Mislim, da smo Slovenci ekstremno kritični drug do drugega. Zato si verjetno marsikateri znanstvenik ne upa stopiti pred novinarje, ker se boji, da bo kaj narobe rekel, nato pa mu bo javnost to še leta zamerila,« dodaja.

Treba je iskati verodostojne informacije

23-letnica izpostavlja, da živimo v svetu, v katerem smo dnevno bombardirani z informacijami z vseh strani.

Večina ljudi po njenih besedah ne ve, kje iskati kakovostne informacije, če pa jih najdejo, jih ne razumejo povsem. 

»Pomembno je, da znamo filtrirati informacije, ki pridejo do nas. Zato pa v trenutni situaciji smo, kjer smo. Ker do nas prihajajo informacije z vseh koncev, zato enostavno ne veš več, komu in čemu bi verjel. V naši družbi pa je nekako ukoreninjeno prepričanje, da znanstveniki in strokovnjaki itak nimajo pojma,« v smehu pripoveduje. 

Izpostavi tudi, da je pomembno ozaveščati tudi o tem, da vsak človek ne more biti strokovnjak za vse. In da je tako prav. »Dobro je, da najdemo nekoga, na kogar se lahko obrnemo, mu zaupamo. Če so eden od kanalov, prek katerih to lahko storimo, tudi družbena omrežja, je to super. A treba se je zavedati, da niso vse informacije verodostojne,« je jasna.

»Predvsem si želim, da bi ljudje bili kritični do tega, kar preberejo in slišijo. Kritičen pa ne moreš biti, če nimaš dovolj znanja. Zato je pomembno, da se vse življenje učimo,« dodaja.

Razpeta med biologijo in slovenščino

Mlado biologinjo, ki jo je za naravoslovje navdušila družina, pa zanima tudi slovenščina.

»Odločala sem se, ali bi šla študirat slovenščino ali biologijo. Obožujem pisanje, vedno sem si želela imeti blog, a se nazadnje odločila, da bom raje pisala kratke objave in prek njih sporočala, da je biologija v resnici precej zabavna in uporabna, če ji posvetiš dovolj časa,« pove in razkrije, da načrtuje tudi spletno stran, povezano s predajanjem uporabnega znanja biologije. 

A tega, da bi to postalo njen poklic, si ne želi. »Zadeva, ki je hobi, ni zaveza. Služba, ki jo opravljaš, je obveza, zato slej kot prej do nje razviješ drugačen odnos. Ta profil pa je trenutno moj otročiček,« sklene.

Top pet nasvetov Biologinje, ki bodo vsakomur prišli prav:

  1. Edina stalnica v naravi so spremembe, na nas pa je, kako se nanje prilagodimo. 
  2. Ljudje smo nehali rjoveti drug na drugega več tisoč let nazaj. Izkoristimo to, da se znamo pogovarjati med seboj. 
  3. Altruizem je moj najljubši odnos med organizmi. Želim si, da bi se ga večkrat poslužili tudi ljudje. 
  4. Za vse učence, dijake in študente: Učinkovito učenje je podobno zalivanju trave poleti - veliko bolj učinkovito je, če jo zalivate vsak dan pol ure, kot če jo zalivate tri ure in pol v nedeljo zvečer. 
  5. In ne pozabite, nikoli ni prepozno, da si zastavimo nov cilj in začnemo sanjati nove sanje. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice