Drugi regijski dogodek v okviru projekta je bil v Mariboru.

Želja vseh ljudi je, da se v okolju gibljejo neovirano in predvsem varno. Da bi bilo to doseženo, je potrebna prilagoditev v urbanem okolju, kar pomeni, da se morajo odstraniti ovire in nevarnosti, urediti pa je potrebno dostop do vseh javnih objektov in površin ter potniškega prometa. 

V teh duhu je v Vetrinjskem dvoru potekal drugi izmed sedmih načrtovanih regijskih dogodkov v okviru projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi.

Gre za pomembno vseslovensko akcijo, v kateri štajerske občine igrajo pomembno vlogo. Izvajalci projekta ‒ ministrstvo za infrastrukturo in Geodetski inštitut Slovenije ‒ so predstavili dosedanje aktivnosti in načrte za naprej. 

Na Štajerskem v projektu sodelujejo tri občine, dogodka pa se je udeležila tudi mariborska podžupanja Alenka Iskra.

Nenehna rast projekta

Projekt se je pričel leta 2016, od takrat pa se je vanj vključilo že 60 slovenskih občin. V teh občinah so bili zajeti podatki o dostopnosti infrastrukture za invalide (na primer pločnikov, cest, križišč, toaletnih prostorov), ki je vsem uporabnikom na voljo brezplačno in jim omogoča lastno mobilnost, upravljavcem infrastrukture pa služi za odpravo ovir v urbanih prostorih. 

Vojmir Drašler, predstavnik ministrstva za infrastrukturo, ki projekt finančno podpira, uspešno priključevanje občin in izvajanje aktivnosti pripisuje predvsem trajnostni naravnanosti projekta.

Pohvalil je Mestno občino Maribor kot eno izmed prvih občin, ki se je pridružila projektu, in izpostavil, da projekt spoštuje in poudarja zaveze o dostopnosti in osebni mobilnosti Konvencije o pravicah invalidov, strategije Evropske unije o pravicah invalidov za obdobje 2021‒2030 in Direktive Evropske unije 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve. 

Načrtovane aktivnosti

Vodja projekta na Geodetskem inštitutu Slovenije Roman Rener je predstavil načrtovane aktivnosti, ki vključujejo izpolnjevanje zavez in zahtev po dostopnosti. Slednja omogoča orientacijo, navigacijo in multimodalnost učinkovite mobilnosti, ki jo projekt vpeljuje z enotnimi standardi zajema in obdelave podatkov o dostopnosti urbanih občinskih prostorov.

Napovedal je širjenje projekta na omogočanje dostopne mobilnosti od točke A do točke B, ki vključuje dostopnost in mobilnost v petih okoljih bivanja: socialnem, zunanjem, notranjem, virtualnem in spletnem. Kot bistveno uporabno vrednost projekta je izpostavil načrtovanje t. i. predpotovanja (pre-journey), ki je pomembno za ljudi na invalidskih vozičkih, da lahko vnaprej načrtujejo svojo pot.

Potek terenskega zajema podatkov o dostopnosti urbane infrastrukture, ki ga izvajajo v sodelovanju z osebami z različnimi oviranostmi, je predstavil strokovni sodelavec Geodetskem inštitutu Slovenije Jani Demšar.

Ob tem je izpostavil še nov sistem in enotni standard digitalnega pregledovalnika podatkov o dostopnosti za posamezne ciljne skupine projekta: osebe z okvarami vida in sluha, gibalno ovirane ter starejše.

Fizična dostopnost

Svoje izkušnje je delil tudi Stojan Rozman, predsednik nadzornega odbora Društva paraplegikov Koroške, ki je v projektu zadolžen za zajem podatkov o fizični dostopnosti urbanih prostorov.

Poudaril je, da sta za omogočanje ustrezne dostopnosti in mobilnosti v posamezni občini ključna trajna komunikacija in aktivno sodelovanje s predstavniki občine pri načrtovanju in nadzorovanju gradnje infrastrukture.

Sam je sodeloval pri zajemu terenskih podatkov o dostopnosti v vseh koroških občinah in pravi, da jih pri načrtovanju poti v katero izmed omenjenih občin tudi uporablja.

Izpostavil je, da je potrebno že pri načrtovanju novih infrastruktur sodelovati s predstavniki oseb z različnimi invalidnostmi, saj lahko tudi malenkost naredi veliko razliko.

Tudi pri zvezi paraplegikov imajo arhitekta, ki lahko preveri tovrstne načrte in poda komentarje glede ustreznosti načrtovane dostopnosti urbane infrastrukture.

Mestne občine Maribor se ponaša z naslovom Občina po meri invalidov, ki ga podeljuje Zveza društev invalidov Slovenije, podžupanja Alenka Iskra pa je povedala, da si na vsakem koraku prizadevajo vključiti dostopnost na vseh ravneh.

Spletna dostopnost

Poleg fizične dostopnosti so na dogodku predstavili tudi projektne aktivnosti na področju ozaveščanja o spletni dostopnosti. Maša Malovrh, strokovnjakinja za spletno dostopnost z Beletrine, ki je podizvajalec projekta, je predstavila izsledke v okviru projekta izvedenih analiz dostopnosti spletnih mest v projektu sodelujočih občin s fokusom na štajerskih občinah.

Rezultati analiz kažejo, da je na področju spletne dostopnosti še veliko prostora za izboljšanje, kar bodo poskušali v nadaljevanju projekta uresničiti na individualnih sestankih z občinskimi predstavniki, kjer jim bodo predstavljeni podrobnejši rezultati analize dostopnosti njihovih spletnih mest ter predlagane konkretne rešitve.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice