Literatura nas uči, da so drugačne – alternativne oblike prehrane posledica etičnih, verskih in zdravstvenih vzrokov. Različne oblike prehranjevanja so poznana že dolga stoletja in so razširjena po vsem svetu.

Človek je danes v sodobni – industrijski družbi, kljub čedalje bolj »lagodnemu«, a tudi stresnemu življenju, soočen s skokovitim porastom civilizacijskih bolezni. Da nekaj ne počenjamo prav, nam potrjuje tudi naše edino bivališče – planet, ki nam pričenja kazati zobe s podnebnimi spremembami in nas opozarja na bližajočo ekološko katastrofo.

Zaradi tega se danes čedalje več ljudi zaveda, da je potrebno v našem življenju marsikaj temeljito spremeniti, narediti korak naprej … ali pa tudi nazaj.

In kaj lahko sploh naredimo sami, kot posameznik?

Da se moramo obnašati bolj okoljsko odgovorno, čivkajo že ptički na veji. Žal, pa ni dovolj, da le ločujemo odpadke in ne mečemo smeti v naravo.

Eden od možnih ukrepov v našem življenju je zagotovo korenita sprememba naših prehranskih navad. S tem lahko naredimo mnogo zase, veliko pa tudi za okolje - planet.

Prehranjevanje in pridelovanje hrane je najpomembnejša in najbolj razširjena dejavnost človeštva, ki, žal, zelo in to čedalje bolj, ruši naravni ekosistem. Hkrati pa je kljub obilju hrane v svetu ta zelo neenakomerno porazdeljena in v določenih delih sveta še vedno grozi lakota.

Izsekavanje gozdov z namenom pridelovanja soje kot osnovne krme za živino ter gojenja palm zaradi pridelovanja palmine maščobe, velik ogljični odtis pri transportu živil iz drugih koncev sveta, nastanek ogromnih količin metana pri reji prežvekovalcev, ropanje morskega življa, degradacija poljedelskih površin zaradi intenzivne kmetijske pridelave, obremenjevanja okolja z nevarnimi pesticidi, ki se tako ali drugače vračajo nam samim, velika poraba vode in drugih surovin za pridelavo živil živalskega izvora, izkoriščanje otrok pri pridelovanju hrane v nerazvitem svetu, številne afere v živilski industriji in drugo, so zagotovo posledice naših prehranskih navad, ki jih hote ali nehote podpiramo sami.

Prav tako so nehumana intenzivna reja živali v kletkah, zaprtih v boksih, na kratko privezanih v stajah, transport živine in ubijanje živali razlogi, ki jih je danes težko spregledati in dajo številnim misliti o vrsti oziroma načinu njihovega prehranjevanja.

Civilizacijske bolezni, alergije, debelost in številni nepojasljivi zdravstveni problemi so v strmem naraščanju, kljub vedno večji osveščenosti in boljši medicinski oskrbi. Streznijo nas, žal, šele, ko se dotaknejo nas samih.

S spremenjenim načinom prehrane lahko pripomoremo k manjšemu obremenjevanju okolja, bolj pravični trgovini in bolj humanemu odnosu do drugih živih bitij.

Alternativne oblike prehranjevanja

Predvsem mlajše generacije in bolj okoljsko osveščene posameznike v današnjem času vedno bolj privabljajo načini prehranjevanja brez mesa ali popolnoma brez vseh živil živalskega izvora, saj verjamejo, da lahko tudi le z živili rastlinskega izvora telo oskrbijo z vsemi esencialnimi hranilnimi snovmi.

In prav to so vzroki, ki številne posameznike prepričajo k prehodu na drugačne - alternativne oblike prehranjevanja. Pri nas najbolj poznane so makrobiotika, različne oblike vegetarijanstva, veganstvo, presnojedstvo (uživanje surovih živil), bio prehranjevanje, prehranjevanje po krvnih skupinah, prehrana po Montignacu (glede na glikemični indeks živila) različne diete, kot so paleo, LCHF, keto, ločevalna dieta, različne vrste postov, na primer prekinitveni post, post ob vodi, s sokovi in še kaj bi se našlo.

Zaradi nezdravih prehranskih navad pa bi lahko danes že prehranjevanje po prehranskih smernicah Nacionalnega inštituta za javno zdravje marsikdo dojemal kot »alternativno prehrano«.

Večina alternativnih oblik prehranjevanja lahko uspešno pripomore k izboljšanju našega zdravja, odvisno od nas samih pa je, kako se jih bomo lotili.

Nekatere oblike so sicer po številnih mnenjih primerne le za določeno časovno obdobje, druge pa lahko postanejo naš spremljevalec do konca življenja.

Kakšno obliko prehrane oziroma diete izbrati danes v poplavi številnih prehranskih teorij, ki obljubljajo »zdravje in srečo«, ni enostavno ugotoviti

Premalo se zavedamo, da smo kot individuumi vsak svoji in da se ne moremo povsod enačiti in primerjati z drugimi. Na za nas najbolj optimalno izbiro živil namreč vplivajo genetski faktorji – predispozicija, krvna skupina, spol, starost, podnebje oziroma kraj, kjer živimo, letni čas, prehranske navade, zdravstveno stanje in tudi stanje duha.

Če se lotimo konkretnejše spremembe v načinu prehranjevanja, je pomembno da se dobro poučimo, ne samo o prednostih, ampak tudi o možnih pomanjkljivostih oziroma pasteh posameznih oblik alternativnega prehranjevanja.

Za telo bo zagotovo bolj prijazno, če bom spremembe uvajali postopoma, da se organizem lažje prilagodi novim virom hranil.

Presne sladice so zagotovo najbolj zdrava vrsta sladic, saj telesu nudijo obilo naravnih in nepredelanih in lahko prebavljivih hranil, kot so sadni sladkorji, beljakovine, maščobe, vitamini in rudnine. Navdušijo nas s preprosto pripravo, enkratnim okusom in izvrstnimi sestavinami.

Sadne kroglice

Sestavine:

  • ena skodelica namočenih mandljev,
  • tri skodelice izkoščičenih dateljnov, suhih nežveplanih marelic in/ali rozin,
  • košček svežega ingverja,
  • ena eko limona,
  • pol skodelice moke poljubnih oreščkov.

Priprava:

V močnem mešalniku zmeljemo najprej olupljeni svež ingver in čez noč namočene mandeljne. Mešalnik izpraznimo in v njem zmeljemo oprano suho sadje. Vse sestavine dobro premešamo.

Po potrebi dodamo še malo limoninega soka. Oblikujemo kroglice, ki jih povaljamo v moki iz mletih oreškov ali kokosa.

K  jedi:

Sestavine in razmerja lahko poljubno spreminjamo in kombiniramo. Sladico lahko začinimo s cimetom, kardamomom ali nastrgano eko limonino lupinico.

Za večjo nasitnost lahko po želji dodamo tudi nekaj kokosove nerafinirane maščobe. Sadne kroglice so primerne tako za sladico, kot tudi za zdravo malico na izletih ali športnih aktivnostih.

Presna jagodna torta

Sestavine za podlago:

  •    200 gramov lešnikov,
  •    100 gramov datljev.

Sestavine za kremo:

  •    250 gramov indijskih oreščkov,
  •    300 gramov jagod,
  •    4 žlice agavinega sirupa,
  •    100 gramov nerafinirane kokosove maščobe,
  •    žlica limoninega soka.

Priprava:

Datlje in indijske oreščke ločeno čez noč namočimo v vodi. Zjutraj jih dobro odcedimo in po potrebi obrišemo v papirnato brisačo. S paličnim mešalnikom najprej zmiksamo datlje, dodamo zmlete lešnike in skupaj dobro premešamo.

V tortni model natresemo malo mletih lešnikov, nato pa nanje stresemo pripravljeno maso in jo s pritiskanjem (z ravnim dnom kozarca) poravnamo.

S paličnim mešalnikom dobro zmeljemo indijske oreščke in dodamo očiščene jagode, agavin sirup, stopljeno kokosovo maščobo in limonin sok. Mešamo, dokler ni krema popolnoma gladka. Pripravljeno jagodno kremo zlijemo v tortni model in jo zravnamo.

Pripravljeno torto v modelu postavimo vsaj za pet ur v hladilnik, da se krema utrdi. Na koncu tortico po želji dekoriramo z narezanimi jagodami.

Opomba:

Kokosova maščoba se odlikuje s številnimi pozitivnimi učinki na zdravje. Vsebuje lahko prebavljive maščobne kisline, ki se nahaja tudi v materinem mleku.

Res, da vsebuje nasičene maščobne kisline, vendar imajo tudi te številne pomembne funkcije v telesu. Deluje proti patogenim mikrobom in ne škoduje črevesni mikroflori.

Telesu daje hitro razpoložljivo energijo, spodbuja presnovo in celo pomaga pri hujšanju. Agavin sirup, ki se vsebuje fruktozo, lahko nadomestimo z javorjevim sirupom, medom, stevijo, brezinim sladkorjem – ksilitolom ali eritritolom.

Oba slednja spadata pravzaprav sploh nista sladkorja, saj spadata med sladkorne alkohole. Vsebujeta pol manjšo energijsko vrednost in v primerjavi s sladkorjem nimata negativnih učinkov na telo (karies, demineralizacija kosti, rušenje črevesne mikrobiote …)

Pripravila: Matjaž Kološa in Silva Golob, IC Piramida Maribor

S spleta

Komentarji (0)

Starejše novice