V Sloveniji bomo že peto leto zapored obeležili mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom.

Dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS) obeležujemo 9. 9. ob 9:09. Štiri devetice (9 minut čez 9. uro 9. dne v 9. mesecu v letu) simbolizirajo 9 mesecev nosečnosti, saj ves čas nosečnosti obstaja tveganje za doživljenjske posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu še nerojenega otroka.

V nosečnosti ni varne alkoholne pijače, ni varne količine alkohola in ni varnega obdobja nosečnosti za pitje alkohola. To pomeni, da vsaka alkoholna pijača, v vsaki količini in v vsakem obdobju nosečnosti predstavlja zdravstveno tveganje za zarodek ali še nerojenega otroka. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje spodbujajo in podpirajo nosečnost brez alkohola.

Zdrav življenjski slog je pomemben za ohranjanje in krepitev zdravja za vsakogar izmed nas. Še posebej je to pomembno v obdobju nosečnosti. Nosečnica se z otrokom poveže tako čustveno kot tudi telesno preko posteljice in popkovine, kar pomeni da vse, kar zaužije sama, zaužije tudi njen otrok.

Izpostavljenost alkoholu je zelo škodljiva

Alkohol je teratogen, kar pomeni, da povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa pri zarodku, ki je zaradi materinega pitja alkohola v nosečnosti izpostavljen alkoholu. Alkohol se v človeškem telesu presnavlja v acetaldehid, ki je toksičen in škodljiv za vse organe ter sisteme v telesu. Pri zarodku in otroku so ti še na začetku razvoja. 

Poleg tega ima alkohol rakotvoren učinek in tudi psihoaktiven učinek. Slednje pomeni, da deluje na osrednji živčni sistem in ob dolgotrajni izpostavljenosti tudi vodi v sindrom odvisnosti od alkohola. 

Otroci, ki se rodijo nosečnici s sindromom odvisnosti od alkohola razvijejo odtegnitveni sindrom ali neonatalni abstinenčni sindrom, otrok je lahko razdražljiv, nespečen, se trese in ima krče.

»Otroci, ki so bili pred rojstvom izpostavljeni alkoholu, so izpostavljeni tveganju za težave zaradi alkohola že ob rojstvu ali kasneje v življenju,« je povedala prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dodala: »Ob navedenem je potrebno upoštevati, da alkohol prehaja v otroka skozi posteljico v nosečnosti in skozi materino mleko med dojenjem. Zarodek in še nerojen otrok ne moreta razgraditi alkohola kot odrasla oseba, zato se koncentracija alkohola v njegovi krvi veča in je lahko višja od koncentracije alkohola v krvi matere in taka ostane tudi dlje časa. To otežuje tudi dotok hranljivih snovi in kisika, ki ga zarodek in otrok nujno potrebujeta za zdrav razvoj.« 

Posledice pri otroku lahko zanesljivo preprečite, če v času celotne nosečnosti ne pijete alkohola. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, da ne pijete alkohola če ste noseči, če menite, da bi lahko bili noseči, ali če želite zanositi.

Posledice so doživljenjske in neozdravljive

Vseh posledic in njihove intenzitete zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom otroka ne morejo predvideti vnaprej. Izražanje posledic se od posameznika do posameznika razlikuje in je odvisno od različnih dejavnikov; od tega, kdaj v nosečnosti je mati pila alkohol, do količine zaužitega alkohola, pogostosti pitja, presnove, ranljivosti ploda oziroma soodvisnosti več dejavnikov. 

Posledice so doživljenjske, neozdravljive in se kažejo v različnih oblikah. Zdravljenje, obravnavo in oblike pomoči je potrebno prilagoditi vsakemu posamezniku. Prizadeti niso samo posamezniki, temveč tudi njihovi svojci in širša družba. Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom se lahko odraža kot primanjkljaj v telesnem in duševnem razvoju in sicer kot prirojene telesne, duševne, vedenjske motnje in/ali učne težave, ki jih uvrščajo v spekter fetalnih alkoholnih motenj, med katerimi je najtežja Fetalni alkoholni sindrom. 

»Natančnih podatkov o razširjenosti problematike prirojenih nepravilnosti in drugih zdravstvenih težav, povezanih z materinim pitjem alkohola v nosečnosti in s tem izpostavljenostjo še nerojenih otrok alkoholu, v Sloveniji ni na voljo. Po podatkih Perinatalnega informacijskega sistema NIJZ se je v Sloveniji v zadnjih petih letih (2013 – 2017) rodilo 5 otrok, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega pitja alkohola (v povprečju en otrok na leto) ali v povprečju 0,5 otrok na 10.000 rojstev. Vendar pa je bil v istem obdobju sindrom odvisnost od alkohola zabeležen pri kar 200 porodnicah (ali dveh na 1000 porodnic). Glede na precejšnje razlike med porodnišnicami ocenjujemo, da je ta podatek še podcenjen,« je povedala Barbara Mihevc Ponikvar, dr. med., specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Starši, ki so pogosto pod vplivom psihoaktivnih snovi, v obdobju otrokovega zgodnjega razvoja ne zmorejo dovolj dobro prepoznavati njegovih potreb, razumeti in začutiti njegovega čustvovanja in ga primerno uravnavati. Raziskave dokazujejo, da se pri otrocih, ki se razvijajo pod takimi pogoji, možgani razvijajo na drugačen način, kot pri otrocih, ki odraščajo v zdravem odnosu, in da imajo tako razviti otroci močno povečano tveganje za razvoj različnih duševnih in vedenjskih motenj. Otroci s Fetalnim alkoholnim sindrom so že od rojstva bolj zahtevni za nego, so bolj nemirni, manj ritmični, se težje uspavajo in hitreje razburijo kot zdravi otroci. Starši, ki se tudi sami soočajo z duševnimi motnjami, težje skrbijo za takšnega otroka. Zato je poleg svetovanja bodočim materam o vplivu psihoaktivnih snovi na nerojenega otroka pomembno opozarjati tudi na vpliv rabe psihoaktivnih snovi pri vseh za otroka pomembnih odraslih (mama, oče, dedek, babica ...) na razvoj otroka tudi po porodu.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice