Problematika strupenih škropiv aktualna zlasti v času trgatve.

Prihaja čas vnovičnih trgatev, sladkega mošta in veseljačenja ob sladkem vinu, ki ga ponujajo številni štajerski vinorodni okraji. A redni pivci rujnega vinca se le redko vprašamo, kaj se pravzaprav nahaja v naših opojnih pijačah. 

Pri škropljenju trte v rabi kar deset vrst škropiv

Lastnik vinogradništva Valdhuber z znano vinsko znamko Falot iz Svečine pri Mariboru nam je zaupal, da se pri škropljenju vinske trte uporablja kar 10 različnih vrst škropiv. S škropivi, ki vsebujejo glifosat, substanco, ki je dvignila veliko prahu zaradi domnevne rakotvornosti, se sicer ne škropi trta, ampak trava oziroma plevel okoli nje. 

Glifosat – strup za okolje in telo

Zlasti zloglasno sredstvo pri odpravljanju številnih trtnih škodljivcev je herbicid Boom efekt z vodotopno aktivno substanco glifosat. Slednjega lahko povprečen vinogradnik zlahka nabavi v neposredni bližini Maribora, v tovarni herbicidov v lastništvu »ameriškega princa pesticidov«, Dennisa Albaugha, ki je spomladi 2015 odkupil tovarno Prinus, danes Albaugh TKI.

Po poročanju WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) in drugih neodvisnih raziskav, pripravek ne le da uničuje okoliško floro ter favno, temveč je najverjetneje tudi rakotvoren, govora pa je celo o poškodbi same DNK strukture pri ljudeh pri dolgotrajnem stiku z zloglasnim herbicidom. Pripravek je tudi znan hormonski motilec in antibiotik, ki že pri tako vitaminsko in mineralno oslabljenem telesu zaradi vitaminsko osiromašenih rastlin, obdelanih z glifosatom, pobije še vse zdrave črevesne bakterije.

Kako je s preveranjem vsebnosti strupenih škropiv pri nas?

Dr. Mario Lešnik, izredni profesor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, sicer zanika nevarnost glifosata za človeško konsumpcijo.

»Zlasti vina naj ne bi obravnavali kot pomembnega vira glifosata pri vnosu v telo – bolj kritično je pivo in sadje, sploh tisto, ki ga uvažamo iz Španije. Pri nas je problematičnega le 2,2–2,5 odstotka vzorca, pa še v tem primeru ne gre za količine, ki bi bile nevarne za človeško telo. Pri testnih podganah uporabljajo kar 5000-krat večje količine od predvideno nevarnih za zdravje, tako da so pri nas ta odstopanja – če gre vse po pravilih – 5000-krat nižja od testnih,« nam je zaupal. Navaja tudi pomembnost tako imenovani delovne karence, to je obdobja, v katerem ljudje po škropljenju ne smejo hoditi v nasade.

Na naša vprašanja se je odzval tudi dr. Franc Čuš iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Po njegovih besedah tovrstnih raziskav o vsebnosti omenjenega herbicida pri nas skorajda ni.

»Mi v okviru naših analiz ostankov FFS v vinu  glifosata nismo določali. Prav tako mi ni znano, da bi kdorkoli drug objavil tovrstne rezultate za slovenska vina ali živila (pivo, sadje, oljno olje ...), ki jih naštevate.«

Porazni rezultati študij o vsebnosti glifosata v izdelkih po Nemčiji in ZDA

Kontaminirano pa seveda ni le vino, porazne rezultate pri vsebnosti rakotvornega pripravka opažajo tudi v industriji varjenja piva, oljčnega olja in sadja. Februarja letos so bili v nemškem Münchnu objavljeni rezultati testiranja vsebnosti glifosata, po katerih ga je vsebovalo vseh 14 testiranih piv. Nemška franšiza REWE naj bi tako s svojih polic že umaknila vse izdelke s prisotnim herbicidom. Ameriška neodvisna organizacija »Moms Across America« (v prevodu Mame po Ameriki), ki opozarja na nevarnosti gensko spremenjenih organizmov, je letos spomladi objavila študijo, po kateri je kar 100 odstotkov kalifornijskih vin kontaminiranih z glifosatom, in to celo pri vinih, označenih za organska.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice