Ambiciozni 43-letni režiser Marko Naberšnik v pogovoru priznava, da je strasten navijač vijoličastih. Nič čudnega, da se najnovejši film odvija tudi na Ljudskem vrtu.

V studiu TV IDEA je Marjan Dora tokrat gostil režiserja in scenarista Marka Naberšnika, čigar celovečerni prvenec se uvršča med najbolj gledane slovenske filme vseh časov. Priznani režiser razkriva, da je želja po režiji v njem tlela že od nekdaj. Svojo usodo je menda poznal, še preden je sploh znal vešče pisati.

Filmski poklon vijoličastim

Mariborčan, ki je svoje otroštvo preživel le streljaj od Ljudskega vrta, v pogovoru priznava, da je velik navijač vijoličastih. Kot pravi, tekme obiskuje kar pogosto, mariborski ekipi pa se je poklonil tudi v svojem najnovejšem filmu, v katerem je enega od prizorov umestil kar na tribune Ljudskega vrta. V rojstnem kraju je obiskoval osnovno in srednjo tehniško šolo, prva izobrazba, ki jo je pridobil, pa je bila tako strojni tehnik.

Za približno tri mesece se je nato odpravil na newyorško filmsko akademijo, kjer se je s tečajem režije usvojil osnove posla in posnel štiri kratke filme.

Režiser ni enako film

Kot izredni predavatelj danes tudi sam poučuje na AGRFT, pri čemer opaža veliko število študentov režije. Kaj torej glede na razmeroma skopo filmsko produkcijo v Sloveniji vsi ti režiserji sploh počno? Naberšnik odgovarja, da je režijo zmotno enačiti s filmom. Dela je namreč precej več, če upoštevamo še televizijske oddaje, reklame in vsebine spletnih medijev, razlaga:

Dejstvo dobro ponazarja tudi njegov lasten repertoar, v katerem so štirje celovečerni filmi, nekaj televizijskih filmov in serij ter skorajda tisoč televizijskih oddaj. Ustvarjal je predvsem veliko otroških in mladinskih vsebin, podpisal pa se je tudi pod oddaje, kot so Viktorji, Studio City in Na Zdravje.

Zapisan v zgodovino slovenskega filma

V nadaljevanju pogovora sta se z Doro nato zadržala tudi pri nastajanju velike uspešnice Petelinji zajtrk. Roman Ferija Lainščka je Naberšnik menda prebral v enem samem vikendu. Na osnovi besedila za radijsko igro je spisal scenarij, ki ga je Feri prebral in mu dodal nekaj komentarjev, nato pa je ta šel na razpis, se spominja.

Pozneje se je iz uspeha rodila še gledališka predstava Gajaš arestant, še danes pa menda ni izključena možnost filmskega nadaljevanja. S Ferijem Lainščkom in Vladom Novakom naj bi se namreč že poigravali tudi z zamislijo o nadaljevanju zgodbe, a v igri je veliko faktorjev – tudi same produkcijske možnosti in okoliščine. »Važno je, da smo ostali vsi skupaj prijatelji in morda se kdaj spet kaj razvije,« razmišlja Naberšnik.

V sodelovanju s prekmurskim pisateljem je sicer pozneje nastal tudi Šanghaj, film z ogromno mednarodno igralsko zasedbo in bogato scenografijo, ki je po mnenju režiserja velik vložek vendarle upravičil.

Slej ko prej se zgodi vsakemu režiserju

Naberšnikov najnovejši film Slovenija, Avstralija in jutri ves svet je medtem še v fazi postprodukcije. Kot pravi, je to zgodba, ki se slej ko prej zgodi vsakemu režiserju, saj se z njo vrača v svoj rojstni kraj. Film o delavskem razredu, v katerem razmišlja tudi o uspehu in kapitalizmu, bi lahko žanrsko opredelili kot dramedijo – dramo s kančkom komedije torej.

Njegov četrti celovečerec bo luč sveta sicer uzrl šele naslednjo jesen. Filmsko ustvarjanje je pač dolgotrajen proces, ambiciozni 43-letni režiser pa si lahko tako po svojih izračunih v karieri obeta še približno šest ali sedem filmov.

Celoten pogovor, v katerem Štajerec med drugim razkriva svoje poklicne deformacije in podrobnosti o sodelovanju s Severino, si lahko sedaj tudi sami ogledate na spletni strani TV IDEA.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice