Močan veter, ki je 30. oktobra prizadel tudi gozdove, je ponovno povzročil precejšnjo škodo. Po prvih ocenah družbe SiDG v državnih gozdovih obseg poškodovanosti znaša približno 90.000 do 100.000 kubičnih metrov. Še več je škode v zasebnih gozdovih.

Sanacija je z odpiranjem gozdnih cest že stekla. Tokratni vetrolom je na Koroškem poškodoval več zasebnih kot državnih gozdov. Eno izmed območij, kjer je koncentracija poškodovanih gozdov največja, je območje Črne na Koroške, ki ga je danes obiskala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. 

Po ocenah družbe SiDG je obseg poškodovanosti tukajšnjih gozdov približno 20.000 kubičnih metrov. In sicer so bili najbolj poškodovani gozdovi na območju Koprivne, Olševe in Ludranskega vrha, kjer je poškodovanih tudi do 80 odstotkov dreves. 

Domačini s solzami v očeh

V Koprivni v občini Črna na Koroškem je orkanski veter podiral brez milosti. Že šesti dan zapovrstjo se trudijo, da bi vsaj delno izbrisali sledi, ki jih je za seboj pustila ujma. Ponekod še vedno ni elektrike. Stanje je nepopisno. Drevesa ležijo kot padle domine. Najhuje je pri kmetiji Jurija Fortina, ki jim po domače pravijo Potočnikovi. Solz v očeh ne more skriti. 

»Komu se ne bi. Vsega še niti nismo videli, saj nas je tako strah pogledati,« pripoveduje Jurij Fortin.

Ti gozdovi so njegovi družini predstavljali glavni vir dohodka. Kmetiji s 55 hektarji gozda je veter po prvih ocenah uničil kar 30 hektarjev. Vse razsežnosti vetroloma pa še vedno niso razkrite.

Škoda tudi na cestah, škodo si je ogledala tudi kmetijska ministrica

»Saj so ponekod prehodi skozi gozd zaradi podrtega drevja še onemogočeni. Od države vsekakor pričakujemo pomoč domačinom. Zdi se mi, da mi naše ceste bomo že nekako usposobili, vzpostavili nazaj, čeprav imamo tudi 100.000 evrov škode na cestni infrastrukturi,« pravi županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak.

Najhuje so prizadeti posamezniki, ki jim je gozd predstavljal ključen vir preživetja. Škodo si je na terenu ogledala kmetijska ministrica.

»Govorili smo o interventnem zakonu, ki je bil v letošnjem letu sicer že sprejet, ampak ugotavljamo, posebej še v primerih kot je tale ujma, da bi mogoče veljalo, zakon v določenih segmentih razširiti, ga dopolniti,« je ob ogledu povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.

Kmetje, ki jih je ujma udarila najhuje, upajo, da bo država držala besedo. Kako bodo preživeli, ne upajo niti pomisliti. Ne preostane drugega kot počasna sanacija - začenši z odpiranjem gozdnih cest, da bo možen dostop, in pregledom poškodovanosti gozdov. »Izgubljenega je sigurno 60 do 70 odstotkov dohodka za 50 let. Take smreke se ne obnovijo 50 let,« skrušen pripoveduje Fortin.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice