Vir: Osebni arhiv Ajde Mrak
Ajda Mrak je simpatična 26-letnica, ki na družbenem omrežju Instagram pod imenom Futr za jutr sledilcem poskuša na enostaven način približati trajnosten način življenja.

Ob vse bolj zaskrbljujoči situaciji, povezani z okoljskimi problemi, ki pestijo svet, si vse več posameznikov prizadeva v svoj vsakdan vnesti drobne spremembe, ki imajo pozitivne učinke na okolje. 

Ena izmed njih je 26-letna Ajda Mrak, dekle z diplomo iz živinoreje, v procesu zaključevanja magisterija znanosti o živalih na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ki jo izjemno zanima tudi nutricionistika in predvsem: kako s svojimi vsakdanjimi navadami čim manj škoditi okolju, a hkrati poslušati svoje telo. 

Trajnostni način življenja je začela spoznavati približno pred desetimi leti, ko je bila še najstnica. »Takrat sem se začela bolj ukvarjati s hrano, se je zavedati,« pove. 

Na vprašanje, kako bi lahko poenostavljeno pojasnili, kaj etično prehranjevanje pravzaprav je, odgovori: »V ozadju je koncept pravičnega dela, ne izkoriščanje delavcev, gre za kupovanje lokalnih in sezonskih pridelkov, neposredno s kmetij. In pa seveda s čim manj zavržene hrane in embalaže.«

Vir: osebni arhiv Ajde Mrak

Vse se da, če se hoče

Njeno življenje se je, odkar živi bolj trajnostno, precej spremenilo.

»Imam recimo posebno omarico, v kateri shranjujem steklene kozarce in steklenice. Dobila sem jih ob nakupu kumaric ali mleka v steklenici, zdaj jih uporabljam za shranjevanje, zamrzovanje, v njih s seboj vzamem kavo, smutije in podobno.

V kozarcu za kumarice smo recimo v Tamar nesli tiramisu. Moraš razmišljati izven okvirov, imeti malo domišljije. Vse se da, če se hoče,« se nasmehne. 

Neozaveščeni potrošniki se običajno sploh ne zavedajo, da so določene ustaljene prakse za okolje pravzaprav izjemno škodljive. 

»Aprila jagode pri nas pač ne rastejo. Avokada sploh ni. Pa banan, kave, sladkorja. To so vsakdanja živila, pri katerih sploh ne pomislimo na to, kakšno zgodbo imajo za sabo, kakšna škoda je z uvažanjem narejena okolju in posledično tudi nam,« razlaga 26-letnica.

Poudari, da so problematična različna področja, ogromno okoljskih težav recimo prinaša tekstilna industrija, pa tudi industrija rastlin - uvažanje rezanega cvetja in lončnic.

Drobni koraki, velike spremembe

Z idejo trajnosti se je rjavolaska zares zbližala, ko je začela kot študentka delati v lokalu Čokl, ki deluje pod okriljem Zadruge Buna, kjer se osredotočajo na odgovornost tako do uporabnikov kot do okolja - vse surovine so pridobljene v skladu z načeli pravične trgovine, veliko pozornosti pa posvečajo temu, da ne ustvarjajo dodatnih odpadkov, nastale pa primerno reciklirajo. 

Živa Lopatič, vodja ljubljanske pravične trgovine 3Muhe in solastnica Zadruge Buna, je Ajdo Mrak povabila k sodelovanju pri projektu Our food our future (v slovenskem prevodu Naša hrana, naša prihodnost), pri katerem sodeluje tudi Focus, društvo za sonaraven razvoj.

In tako je 26-letnica postala obraz, ki mladim na družbenem omrežju Instagram na zabaven in sproščen način predstavlja etično potrošništvo. 

Uvajanje trajnostnih principov v vsakdanjih zahteva čas in trud.

»Začelo se je s tem, da smo doma ločevali odpadke. Sprva smo jih delili samo na embalažo in 'ostalo'. Nato smo posebej zbirali še biološke odpadke in papir, potem še steklo,« se spominja. 

»Sledila je odločitev, da bom kupovala kakovostno kavo, neposredno od dobaviteljev in ob nakupu s seboj prinesla lastno embalažo. Nato pa sem začela zelenjavo, sadje, mlečne izdelke in podobno kupovati direktno od slovenskih kmetij,« doda. 

Ključnega pomena je iskanje ravnovesja

Mnogi so mnenja, da se je treba, če želiš živeti po trajnostnih načelih, marsičemu odreči.

»Lahko se nečemu odrečeš stoodstotno, lahko pa v določeni meri. Preceniš, kateri segment svojega potrošništva bi lahko zmanjšal v prid okolju, a s tem ne bi preveč zapostavil sebe. Stremim k ravnovesju in temu, da telesu ne odrekaš tega, kar potrebuje,« pojasni.

Ajda pravi, da so, odkar se sama ravna po načeli etičnega potrošništva, tudi njeni bližnji začeli razmišljati o tem in spreminjati način življenja.

Pravi, da se sicer niso odločili za ogromne korake, a se vidi, da razmišljajo o tem in spreminjajo svoje navade.

»Mislim, da tudi tisti, ki mi sledijo na Instagramu, vedno bolj razumejo, kaj pomeni, da se recimo odpoveš temu, da ješ avokado oziroma ga ješ dvakrat na leto, ne pa vsak mesec. Da najdeš neko ravnovesje,« pove. 

»Jaz sem se na primer odločila, da bom kavi in sladkorju namenila več denarja, pa zato nimam slabe vesti, na drugi strani pa si zato recimo kupim manj oblek in tako prihranim,« doda.

Korak za korakom

Meni, da vedno več ljudi skuša razumeti, kaj pomeni kupovati lokalne in sezonske pridelke. In tudi, zakaj so cene postavljene, kot so.

»Dejstvo je, da večina komercialnih cen v trgovinah skriva izkoriščanje delavcev. Pozitivni učinki kupovanja lokalnih in sezonskih pridelkov pa se dolgoročno odražajo tudi na telesu in zdravju,« izpostavi 26-letnica.

Ker ve, da si je predvsem v študentskih letih kaj takega težje privoščiti, na svojem profilu pogosto izpostavlja tudi, kje je etične izdelke mogoče dobiti v običajnih trgovinah. 

Pove, da je izjemnega pomena, da k trajnostnemu načinu življenja pristopaš korak za korakom.

»Ko sem začela iskati bolj trajnostne nadomestke, me je vse skupaj vznejevoljilo. Ker sem hotela vse spremeniti naenkrat. Nekatere spremembe za seboj potegnejo dodatne stroške in potrebo po reorganizaciji. Pomembno je, da se jih lotiš postopoma, korak za korakom,« svetuje. 

»Tudi jaz se še vedno učim. Nobenih premikov ne moreš narediti z danes na jutri. Počasi se daleč pride. Kjer je volja, tam je pot,« sklene.

Vir: osebni arhiv Ajde Mrak

Pet praktičnih nasvetov za bolj trajnosten način življenja:

  1. Pred nakupom vedno pretehtajte, ali nekaj res nujno potrebujete.
  2. Nakupujte v lastni embalaži. Namig: Vonj po kislih kumaricah iz steklenega kozarca preženete tako, da v odprt kozarec za nekaj minut natresete kavo.
  3. Stvari za enkratno uporabo nadomestite s tistimi za večkratno uporabo. Blazinice iz vate tako nadomestite s pralno brisačko.
  4. Če greste v trgovino impulzivno in sadje kupite v plastični vrečki, je ne zavrzite. Ponovno jo uporabite, recimo za shranjevanje, zamrzovanje ali pa v njej zbirajte kopalniške odpadke.
  5. Lovite ravnotežje med skrbjo za okolje in poslušanjem samega sebe.

Za več praktičnih nasvetov, sledite Ajdi Mrak na Instagram profilu Futr za jutr

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
kr tak (nepreverjen)

ko bo delala v službi 8h na dan in imela 2 otroka dvomim, da bo še imela čas za takšne stvari....

Surfeiter (nepreverjen)

V kozarcu za kumarice ste nesli tiramisu?
Kaj takega? Bravo! Mislim, res si nekaj posebnega, da se spomniš tega ... bravo, ploskam in ti delam valove (veš ono, ko na stadionu vsi vstajamo zapovrstjo z rokami kvišku). Mamica pa je res lahko ponosna nate! Pa oči! Blagor njima, imeti doma magistrico kurje fizike, ki si je domislila slogan, ki ga razumejo samo v ljubljanskih Fužinah ... res čestitke, res BRAVO!

Starejše novice