*Fotografija je simbolična
O aktualnem stanju glede epidemije sta spregovorila Mojca Matičič iz ljubljanske infekcijske klinike in strokovna mentorica študentom v vladnem klicnem centru ter izredni profesor Robert Masten iz oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Vse od razglasitve pandemije zaradi novega koronavirusa v Sloveniji deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo zanesljive in sprotne informacije glede novega koronavirusa.

Na telefonski številki 080 14 04 (za klic iz tujine: +38614787550) deluje vsak dan med 8. in 20. uro. 

Telefon zazvoni tudi do 1500-krat na dan, na liniji tudi do skoraj dve uri

Kot je povedala njegova vodja Mojca Matičič, je že ponarodel in so si ga ljudje vzeli za svojega. V zadnjih sedmih tednih so tako prejeli kar 34.500 klicev, skoraj 5000 klicev sprejmejo vsak teden in v povprečju 1000 klicev na dan.

Spomladanski dnevni rekord 1200 klicev so zadnji teden v mesecu oktobru dosegli vsak dan, absolutni rekord pa so zabeležili 13. novembra, ko je telefon zazvonil kar 1500-krat. 

V klicnem centru so na drugi strani telefonske linije študentje medicine višjih letnikov, ki odgovore pridobivajo s strani strokovnjakov stalno prisotnih v bližini. Povprečen klic traja tri do štiri minute, najdaljši klic pa je trajal kar eno uro in 47 minut

»Veliko imamo klicev na temo prepovedi združevanja ljudi, prehajanja skozi občin, prav tako glede prehajanja meja naše države. Zelo smo veseli tudi najrazličnejših pobud. Ravno o eni pobudi se ta teden odloča na najvišji ravni,« je razkrila zdravnica iz Infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in strokovna mentorica študentom v vladnem klicnem centru.

O cepljenju in srečni Sloveniji

Matičičeva je spregovorila še o PCR in hitrih testih in njihovih prednostih ter pomanjkljivostih in o zdravljenju s plazmo, katero je dobilo že devet bolnikov s covidom-19. Pojasnila je še delovanje genskega cepiva, ki da je sen vsakega strokovnjaka, ki se s tem ukvarja. 

Po njenem opisu gre za v laboratoriju razvito kodo delčka virusa, katero s cepivom vstavimo v mišico naše nadlakti in tako spodbudimo virusu podobne beljakovine, ki  nato spodbudijo imunski odziv in nastanek protiteles. Poudarila je, kako pomembno je cepivo pri našem boju s pandemijo, saj bo odločalo o njenem koncu. 

»Usoda posamezne države bo v rokah državljanov, ker bodo odločali o tem, če se bodo cepili,« je slikovito ponazorila in dodala, da bi v Sloveniji potrebovali 60 do 65 odstotkov precepljenosti.

Kot je še pojasnila, si bodo naslednjo zimo vse srečne države podobne, saj se bodo s cepljenjem izkopale iz krize, zato si močno upa, da bo tudi Slovenija med njimi. »Cepite se takoj, ko bo to možno,« je še pozvala zdravnica. 

Samoomejitev in sprejemanje kompromisov v težki situaciji

Psiholog Robert Masten je poudaril, kako pomembno je prizadevanje za doseganje cilja, ki bo koristen tudi za druge. Pojasnil je pomen vzgoje otrok in opozoril, da je brezskrbno otroštvo napačen cilj. 

»V vato zaviti otroci, ki imajo preveč svobode, bodo tudi kot odrasli pričakovali, da se bo svet prilagodil njim in bodo vsako omejitev doživljali kot krivico,« je dejal in dodal, da se tudi preveč omejevani otroci ne morejo razviti v zdrave odrasle ljudi.

Ponazoril je primer dobre politike Švedske, kjer se mladi najhitreje v Evropski uniji izselijo iz skupnega gospodinjstva in poudaril, da je na Švedskem možna visoka stopnja družbenega kompromisa.

Kot poudarja, lahko bremena življenja in te krize prenašamo le, če jih osmislimo in prostovoljno prevzamemo.

»Najvišji znak zrelosti je zmožnost kompromisa, odložitev lastnih izbir in zmožnost samoomejitve,« je dejal Masten in zaključil z mislijo, da se omejiti zmorejo le svobodni ljudje. 

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
JBT (nepreverjen)

Najvišji znak zrelosti je zmožnost kompromisa, odložitev lastnih izbir in zmožnost samoomejitve,« je dejal Masten in zaključil z mislijo, da se omejiti zmorejo le svobodni ljudje.......upam,da bodo to pre brali na vladi in ,da bo zaleglo .

Starejše novice