O letalski protitočni obrambi in njeni učinkovitosti se veliko govori. Mnenja o tem, ali s tem res preprečimo točo, so deljena. Pa vendar je mnenje meteorološke stroke bolj ali manj enotno - boj proti toči z letali, ki posipajo srebrov jodit, ni učinkovit

Vsako poletje se v javnosti pojavi polemika o smiselnosti obrambe pred točo. Zaradi močnega deževja in številnih neurij, tudi takšnih s točo, se tudi letošnje poletje o tem veliko govori. V Pomurju se je pred kratkim pojavila pobuda, ki buri duhove. Občina Lendava je kot nosilka regijskega projekta vložila dokumentacijo za pridobitev lastne obrambe pred točo v tej regiji. Izoblikovali so celo idejo, da bi Prekmurje pred točo branilo brezpilotno letalo. 

Obramba pred točo s posipanjem oblakov z zaledenitvenimi jedri se je pričela v 60-tih letih dvajsetega stoletja v tedanji Sovjetski zvezi. Kot je pojasnjeno v izhodiščih Agencije Republike Slovenije za okolje, je ta temeljila na uporabi radarjev in talno proženih raket. Drugod po svetu se takšen način obrambe zaradi relativno gostega zračnega prometa ni prijel.

Pa je obramba pred točo res učinkovita? 

Mnenje meteorološke stroke je, da obramba pred točo ni dokazano uspešna. Člani ekipe spletnega portala Neurje.si so pojasnili, da je to, ali je protitočna obramba zares učinkovita ali ne, zelo težko dokazati, saj ob vnosu srebrovega jodida v nevihtni oblak ne vemo, kaj bi se zgodilo, če tega ne bi storili. 

Posipavanje oblakov s srebrovim jodidom deluje v teoriji, v laboratorijskih poskusih in na slojastih oblakih v mirnem ozračju. V primeru izrazite konvekcije, kjer lahko vetrovi v nevihtnih celicah presegajo 100 kilometrov na uro, pa to najverjetneje nima učinka.

Posipavanje s srebrovim jodidom naj bi preprečilo nastanek debelejše toče

Kot so za Mariborinfo pojasnili na Neurje.si, naj bi imel srebrov jodid funkcijo zaledenitvenih jeder, na katere se lepijo podhlajene kapljice. To ima za posledico, da naj bi nastalo več drobne toče namesto debelejše. 

Srebrov jodid z letali trosijo pod bazo oblaka, nevihta ga nato vsrka v oblak. Vendar preden pride do območja v oblaku, kjer toča dejansko nastaja, že izgubi svojo funkcijo. Na poti navzgor se namreč pomeša z oblačnimi kapljicami in tako izgubi funkcijo zaledenitvenih jeder. 

V teoriji bi obramba s srebrovim jodidom torej delovala, če bi tega vnesli točno v tisto območje v nevihtnem oblaku, kjer nastaja najdebelejša toča. Vendar kot so za naš portal povedali ljubiteljski meteorologi in lovilci neviht, je izpuščenega jodida bistveno premalo v primerjavi z volumnom nevihtnega oblaka. »Če bi želeli, da ima stvar sploh kakšen učinek, bi moral v nevihtni oblak na pravo mesto stalno dovajati velike količine srebrovega jodida, kar je v praksi nemogoče,« so razložili. 

Za nastanek debele toča morajo biti izpolnjeni številni pogoji

Nevarnost pojava toče v Sloveniji je velika, vendar je debela, uničujoča toča precej redek pojav in se le malokrat ponovi na isti lokaciji. Nevihte s točo na ozemlju okoli enega kvadratnega kilometra se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat. Take, ki prizadenejo ozemlje nekaj kvadratnih kilometrov nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat.

Da lahko nastane debela toča morajo biti izpolnjeni številni pogoj, kar se ne zgodi pogosto. »Zato lahko izvajalci protitočne obrambe brez težav trdijo, da so bili pri vsakem uspešni, ker ni bilo debele toče, v resnici pa za to sploh ni bilo pravih pogojev,« trdijo na Neurje.si.

»Trditve zagovornikov obrambe so smešne«

»Trditve zagovornikov obrambe in prebivalcev branjenih območij, kako nevihte zaradi njihovega posredovanja razpadejo so zavajajoče in smešne, saj protitočna obramba v nobenem ne more povzročiti razpada nevihtnega oblaka,« menijo naši sogovorniki. 

Dodajajo, da velikokrat beremo o učinkovitem delovanju protitočne zaščite v Avstriji: »A so takšne trditve po naših izkušnjah prav tako zelo subjektivne in mnogokrat nimajo kake trdne podlage.« Na območju Gradca se vsako leto enkrat pojavi kot jajce debela toča, čeprav je tam letalska obramba najbolj aktivna. 

Pojasnjujejo, da zaradi letalske obrambe Avstrijci k nam ne pošiljajo neviht: »Pričevanja o tem, kako Avstrijci zaradi njihove obrambe k nam pošiljajo nevihtne oblake so še toliko bolj nesmiselna in pričajo zgolj o tem, da večina ljudi enostavno ne razume osnov meteorologije in dinamike neviht.«

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice