Nacionalni inštitut za javno zdravje ugotavlja, da so odsvetovani mesni izdelki s homogeno strukturo ali večjo vsebnostjo maščob prepogosto vključeni v šolske jedilnike. Kakšno in koliko mesa jedo učenci?

V luči afere s poljskim mesom se številni sprašujejo, kakšno hrano strežejo v slovenskih šolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah. Vzgojno-izobraževalni zavodi imajo predpisane smernice za sestavljanje jedilnikov, a ti ne razlikujejo izbir posameznih vrst mesa. 

Te vrtcem in šolam svetujejo, da skladno z zakonodajo naročajo čim bolj kakovostna in prehransko ustreznejša živila, ki so lokalna in sveža. Kako se ta navodila pri mariborskih zavodih udejanjajo v praksi, bomo predstavili v naslednjih dneh.

Predelanih mesnih izdelkov preveč, rib premalo

Šolam je predpisano, da zagotavljajo pestro, mešano, uravnoteženo in varovano hrano, ki naj bi vključevala vse skupine živil, do petkrat na teden meso. V jedilnik naj bi se vključevalo tako rdeče kot belo meso, od tega rdeče največ dvakrat, belo pa do trikrat na teden. 

En dan v tednu se svetuje kot brezmesni, enkrat do dvakrat tedensko naj bi se vključile ribe, a je NIJZ že pred časom opozoril, da je na šolskih krožnikih občutno premalo rib.

Za zdravje so najbolj škodljiva predelana živila. Predelani mesni izdelki vsebujejo velik delež nasičenih maščob, imajo višjo energijsko vrednost, dodane snovi in številne aditive, zaradi dimljenja ali prekajevanja pa tudi za zdravje škodljive snovi. Ti izdelki v šolah in vrtcih niso prepovedani, se pa svetuje njihovo vključevanje le nekajkrat na mesec in v manjših količinah ter v kombinaciji s priporočenimi živili.

Če že, naj bi vzgojno-izobraževalni zavodi posegali po predelanih mesnih izdelkih z vidno strukturo mesa, kot sta na primer šunka in piščančje prsi, ne pa tisti, kjer je struktura homogena zaradi mletja. A prav teh je na šolskih krožnikih preveč.

»Odsvetovani mesni izdelki s homogeno strukturo ali večjo vsebnostjo maščob se prepogosto vključujejo,« trdijo pri NIJZ, kjer so v raziskavi ugotovili, da so taki izdelki  prisotni pri 13 odstotkih vseh dopoldanskih malic in kosil.

Večji delež ekoloških in lokalnih živil

Belo meso in priporočeni mesni izdelki z vidno strukturo se pojavljajo v četrtini kosil, v dobri desetini dopoldanskih malic in redkeje pri popoldanskih malicah. Za bolj uravnoteženo prehrano NIJZ vrtcem in šolam svetuje, da zmanjša vključevanje odsvetovanih mesnih izdelkov v jedilnike in jih za dosego ustreznih učinkov za zdravje predvsem nadomeščajo s pogostejšim vključevanjem rib.

Zavodi lahko pri naročanju živil poleg cene v javni razpis vključujejo tudi kakovostna merila, na primer glede svežine, okoljske obremenitve, ekološke pridelave. Z njimi lahko posredno vplivajo na nabavo kakovostnih lokalno pridelanih živil. 

Ta delež se je v obdobju 2013-2016 večal, tako je v tem obdobju zavodom uspelo priskrbeti med 5 in 10 odstotkov ekoloških živil in med 10 in 40 odstotkov lokalnih živil glede na celotno naročilo.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Veganstvo (nepreverjen)

Za zdravo in pravilno prehrano: sadje, zelenjava, ribe.

Starejše novice