Za vas smo izbrskali 20 odličnih idej za enodnevne izlete po Sloveniji.

Vremenoslovci čez vikend napovedujejo lepše vreme, ki bo kot nalašč za družinske izlete. Če še nimate pravih idej, kje nahraniti telo in duha, smo za vas izbrskali nekaj naravnih lepot naše male dežele.

Bistriški vintgar

V Bistriškem vintgarju ne pričakujte le nekaj metrov široke soteske, obdane s strmimi stenami. Pravzaprav gre “le” za slikovito dolino, ki jo je ustvaril potok Bistrica. Njen tok je ne nekaterih delih zelo razigran, ponekod pa precej miren. Naravno okolje je čudovito, na poti pa si lahko ogledamo kar nekaj znamenitosti: rimski kamnolom, slap Bistriški Šum, ruševine številnih mlinov, najdebelejšo jelko v tem delu evrope (ki pa se je žal podrla in počasi propada). Pot je enostavna, le del poti ob slapu Šum je izpostavljen in zahteva precej previdnosti.

Avtocesto Ljubljana - Maribor zapustimo na izvozu Slovenska Bistrica (jug). Na prvem krožišču gremo v smeri Poljčan, na drugem pa v smeri centra Slovenske Bistrice. Na semaforiziranem križišču v centru zavijemo levo. Peljemo se vseskozi naravnost mimo nogometnega igrišča in tovarne Impol, kjer zagledamo prve oznake za Vintgar.

Velunja peč pri Velenju

Ob magistralni cesti Velenje-Slovenj Gradec se desno nad Vegradovim kamnolomom skriva v gozdu izredno lep naravni most, visok okoli 10 metrov. V njegovih stenah je voda izoblikovala štiri kraške jame, globoke od 11 do 30 metrov. Potok je pod mostom ustvaril 5- in 7-metrska slapova. Bajka pravi, da je izvir vode zdravilen, v njem pa se kopajo vile.

Belojača pri Makolah

Kras sredi Haloz je izredna zanimivost, saj gre za apnenčast greben, ki ima vse značilnosti kraških pojavov (vrtače, ponori, luknje, ponikalnice ...). Osamel apnenčast masiv v katerem je voda izdolbla mlajšo jamo ob koncu ledene dobe, je tukaj pristal ob tektonskih premikih in prelomih.

Jama Belojača leži na 330 metrih nadmorske višine. To je 550 m dolga izvirna vodna jama v Halozah. Leži južno od naselja Makole, izdolbel jo je potok Šega. Jama se deli v dva rova, levi se po 30 metrih konča, desni pa po 50 metrih pripelje v večjo dvorano, kjer se stekata dva potoka. V jami živijo netopirji, jamske kobilice in hrošči.

Vhod je blizu opuščenega rudnika Šega, kjer so kopali črni premog - antracit, ki pa so ga opustili zaradi nevarnosti vdora vode. Jama je še ne do konca raziskana in pomeni iziv tako za geologe kot turistične delavce. Žal se z zaščito, urejanjem njenega dostopa in skrbjo, da jama ostane neokrnjena, ne ukvarja nihče. V bližini se nahaja baročni dvorec Štatenberg z ribniki, ki je zanimiva in obiskana destinacija, v Makolah je zanimiva kiparska forma viva, nedaleč od jame Belojače se nahaja slap in ob njem zanimiva jama oziroma luknja skozi hrib, ob njej so plezalne smeri, ki se nahajajo tudi pri jami Belojači. Vse to skupaj s čudovito naravo in ljudmi tvori zanimivo in bogato področje za obiskovalce in stroko.

Vinorodne Haloze

Haloze so prijeten svet močno razgibanih, nizkih terciarnih goric panonske Slovenije. Prometno odročno obmejno gričevje je s skromnimi možnostmi za preživetje še do nedavnega veljalo za eno najbolj nerazvitih območij Slovenije. Haloze so bile od nekdaj agrarna pokrajina, v preteklosti znana po velikih družinah. Največ prebivalcev so imele po 2. svetovni vojni, nato pa jih je zaznamovalo izseljevanje in do leta 1991 se je število prebivalstva zmanjšalo za dobro tretjino. Ime Haloze se prvič omenja v 15. stoletju kot Chalas in Kalosen. Izviralo pa naj bi iz latinskega Colles, kar pomeni vinorodne gorice, ali iz staroslovanske besede halonga, ki pomeni gričevnat svet.

Na severu pokrajino obrobljata reki Dravinja in Drava, na zahodu jo omejuje Boč, na jugu pa Donačka gora in Macelj. Gričevnata pokrajina se na vzhodu in jugovzhodu razteza na hrvaško stran. Vzhodni del imenujemo tudi vinorodne Haloze, saj vinogradi pokrivajo skoraj desetino površin, medtem ko v višjem zahodnem delu le dober odstotek.

Haloze so priljubljen cilj številnih planincev. Čez gričevnati svet je speljana Haloška planinska pot, ki zahteva dva do tri dni hoje. Njen začetek je pri gradu Borl, zaključek pa na Donački gori, 882 m, ki leži sicer že izven Haloz ter je z Bočem in Macljem skrajni odrastek vzhodnih Karavank. Najvišji vrh Haloz, Jelovica, 623 m, vabi s čudovitim razgledom na vso pokrajino. Če smo že v Halozah, pa lahko obiščemo še dva izjemna kulturna spomenika, cerkev Matere božje na razgledni Ptujski Gori in dvorec Štatenberg.

Ormoške lagune

Ormoške lagune so 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic.

Polanski log

Polanski log je zatočišče za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste. Razprostira se med Malo Polano, Brezovico in Nedelico, od Črnega loga ga loči reka Ledava, od vasi Mala Polana pa potok Črnec. Ime »log« pove, da gre za močvirnat teren z bujnim rastlinstvom, ki uspeva ob obilici talne in zračne vlage. Črna jelša v Polanskem logu oblikuje sestoje, ki jih krasijo ravna, stegnjena in tudi 30 metrov visoka debla. Jelševi logi so odvisno od vode, padavin je v Prekmurju malo, zato je za rast jelše nujno potrebna podtalnica, ki je nekoč bila na površju gozda skoraj celo leto. Rdne poplave, ki so bile nekoč stalnica, zaradi regulacije danes izostajajo, kar je privedlo tudi do sušenja črnih jelš in spreminjanja jelševega gozda v dobrave.

Gruska pri Kozjem

Gruska, naravni spomenik ter geomorfološka in hidrološka naravna vrednota državnega pomena, je kraška izvirna zatrepna dolina, ki se začenja s 30 metrov visoko previsno steno. Izvir v steni je posledica ponikanja vode iz vodotoka na površju, ki teče nekoliko višje v smeri Kozje – Buče in ponika v požiralniku. Gruska je vzorčen primer kraškega sistema pretakanja vode na majhni površini, kar je toliko lažje predstaviti in razložiti predvsem mlajši populaciji.

Puščavnikova jama in izvirni rov potoka Gruska sta jami v pravem pomenu besede. Skupna dolžina Puščavnikove jame je 22 m, višinska razlika pa znaša 2 metra. Domačini so jo tako poimenovali, ker je v obdobju med prvo svetovno vojno in po njej v tej jami živel puščavnik. Rov Gruska ima aktivni vodni tok in je dolga 26 metrov.

Minutnik pod Gorjanci

Minutnik (ljudsko ime Prenehavnik) je izvir zaganjalnik, ki se nahaja na Gorjancih, na levem bregu potoka Pendirjevka. Izvira iz špranje, prekrite z dolomitnim gruščem v pobočju strme grape. Voda priteka na dan v različnih časovnih intervalih, po katerih je dobil tudi ime. Spada med v Sloveniji redke zaganjalnike, na Dolenjskem pa je sploh edini izvir tega tipa. Izvir je od leta 1992 zavarovan kot naravni spomenik.

Voda priteka na dan v časovnih intervalih, ki so pogojeni s tektonsko zgradbo zaledja izvira in hidrološkimi razmerami. Tako ob suši voda privre na dan vsakih 6 minut in teče 25 sekund. Ob manjši namočenosti terena pretok vode niha od 0,3 do 0,15 litrov na sekundo, voda pa dve minuti teče močneje in dve minuti šibkeje.

Med zanimivimi destinacijami enodnevnih izletov spadajo še Napoleonov most na Nadiži, soteska Savice v Ukancu, Javorov vrh na Pokljuki, Davški slapovi, izvir Črne v Logarski dolini, Sedelnikov slap pri Muti, Tomaževa kamnita miza pri Žireh, Školjčišče pri Ankaranu, grad Črni Kal, Kraško polje pri Malih Laščah, Škraplje na Sinjem vrhu in Gnezdišče ptiča čebélarja na Bizeljskem.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice