Stanko Čurin je bil svetovno priznani prleški vinar, ki je v vinarstvu dosegel vse, kar se je doseči dalo.

Stanko Čurin je ustvaril najboljša in najbolj uspešna vina v zgodovini slovenskega vinarstva. Bil je prvi, ki je ustvarjal predikatna vina posebnih kvalitet - suhi jagodni izbori, ledena vina, izbori in pozne trgatve.

Čurin, ki je umrl leta 2017, je bil dedek kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. Ob 90. obletnici rojstva je občina Ormož minuli petek skupaj z njegovo družino pripravila slovesnost, kjer so odkrili njegov doprsni kip.

Je lastnik številnih prestižnih priznanj, ki jih je prejel na ocenjevanjih vin doma in v tujini, ustvaril je tudi najboljša in najbolj uspešna vina v zgodovini slovenskega vinarstva. Med drugim je v Bruslju prejel najvišje priznanje za svoje vino, ki je bilo najbolje ocenjeno med več kot 4700 vzorci iz celega sveta, v Londonu pa je vino bilo več let zapored šampijon.

Vedno je bil korak pred drugimi. Bil je natančen. Bil je vizionar. Vse to so besede, s katerimi opisujejo Stanka Čurina, svetovno znanega prleškega vinarja. 

Jelka Prapotnik, hčerka Slavka Čurina, nam je zaupala: »Moj atek je bil vinar, vinogradnik, jaz bi rekla, velik človek, znal je potrkati na vsaka vrata, pa naj so bila še tako tesno zaprta.«

Kot prvi zasebni slovenski vinogradnik je leta 1971 ustvaril lastno stekleničenje višje kvalitetnih vin. Ob tem pa se ga vsi spominjajo kot človeka z veliko začetnico.

Manica Hartman iz Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož se ga spominja: »Vedno je našel lepo besedo zate, ni se pogovarjal le o svojem vinu, ampak je bil predvsem človek in to vedo povedati in domačini in vsi, ki so ga poznali.«

Ta mož stoji tudi za prvo slovensko ledeno trgatvijo in pridelavo prvega ledenega vina pri nas. To je bilo za tiste čase nekaj posebnega.

Prapotnikova pa je o očetu še dodala: »Ko tak vidiš, da v zimi je gorica polna grozdja, ptiči samo letajo, vse bi pozobali, vse bi pojedli, vsi smo to na nek način čuvali in ohranjali, da je prišlo do ohranjanja takšnih posebnih trgatev.«

S posebnim občudovanjem se ga spominja tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Slavko Čurin je bil njen dedek.

»Za tisti čas je bil en tak revolucionar, ki ni bil zadovoljen niti z povprečno dobrim, niti z boljšim, dejansko je želel več, želel je biti najboljši, želel je biti poseben, da še danes lahko govorimo, da je bil legenda svojega časa,« nam je zaupala.

Še zanimivost. Prepolovil je donosnost trsov in količino vina, s tem pa povečal kakovost in razvil predikatna vina. Bil je neverjetnen promotor te vinorodne dežele.

Irma Murat, podžupanja občine Ormož, pa je o Čurinu dejala: »Ponesel je, ne samo ime svojih vin, ampak predvsem preko svojih vin ime svojega kraja svoje družine, tudi ime občine in pa širše Slovenije praktično po vsem svetu.«

Domačinom se je globoko vtisnil v spomin

Domačin Milan Plemenič je povedal, kako znan, kako pomemben je bil Čurin v teh krajih: »Jah, on je bil tatamata.«

Bolfenk Lukman pa je dodal: »Kolikor ga jaz poznam, je bil zelo dober človek pa vinogradnik, najboljši vinogradnik že od začetka.«

Za njim pa je stala družina, ki ga je podpirala, in močna ženska, ki je razumela, kaj počne, še dodaja Čurinova hči: »Atek je bil svetovljan, on je šel okrog, tudi promocije je mogel delati, mama pa je bila tista, ki je mogla napraviti ogromnost stvari.«

Pred njegovim doprsnih kipom leži šopek z listi vinske trte in grozdjem.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
metod trobec (nepreverjen)

jaz sem prvi izmed vas
videl
pičkin dim

Starejše novice