Foto: Jaka Arbutina
Epidemiološka slika se zaenkrat ne izboljšuje, pritiski na bolnišnice so vedno večji, pacienti pa glede cepljenja prestrašeni.

V slovenskih bolnišnicah se danes zdravi kar 485 pacientov, kar 23 več kot včeraj. Na intenzivni negi je 88 pacientov, trije več kot včeraj. 

Tudi sprejemov v bolnišnice je bilo več in to celo največ po začetku februarja. Skupaj je bilo sprejetih kar 62 oseb, odpuščenih pa le 29. 

Pritiski na bolnišnice so tako vedno hujši in to le nekaj dni po tem, ko so bolnišnice začele krčiti oddelke za covid bolnike. Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar tako napoveduje, da se bo trend zmanjševanja teh oddelkov začel zaustavljati. 

V bolnišnicah opažajo, da na zdravljenje prihajajo predvsem starejši od 55 let, pacientov, ki so precepljeni, pa je v bolnišnicah manj. 

Ker so pritiski na bolnišnice vedno večji, pa se zaenkrat še ne more začeti sproščati opravljanje ne nujnih zdravstvenih storitev za paciente. 

AstraZeneca je varna, cepljenje se nadaljuje

Logarjeva je poudarila, da ob cepljenju z AstraZeneco tveganje za nastanek krvnih strdkov ni nič večje kot pri splošni situaciji. Pove, da se cepljenje s tem cepivom nadaljuje. 

Tako so se danes prav s tem cepivom cepili predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Igor Zorčič, predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca

Kljub temu da je cepivo varno, pa bodo, kot pri vseh cepivih, še spremljali stranske učinke. Vsi cepljeni morajo biti pozorni predvsem na pojav težkega dihanja, modric, bolečin v prsih in nogah ter krvavitev. 

Strategije cepljenja ne bomo spreminjali

O hujših neželenih učinkih so poročali iz Norveške, Švedske in Nemčije, a se pri tem Evropska agencija za zdravila ni natančno opredelila. Ni torej nujno, da gre za navezavo na cepljenje, a tega tudi ne izključujejo. 

Strategija cepljenja v Sloveniji tako ostaja enaka. Strokovna skupina je sicer podala mnenje, da bi se lahko z AstraZeneco cepili tudi starejši od 65 let. 

Zaenkrat se s tem cepivom starejši od 65 let ne cepijo, a novo mnenje strokovne skupine temelji na britanski raziskavi, kjer so potrdili, da je cepivo primerljivo s Pfizerjem tudi pri pacientih, ki so starejši od 70 let. 

Ta pobuda je še vedno aktualna za odpravo, strokovnih zadržkov glede premika meje nimajo, a zaenkrat meja še ostaja. 

Repar Bornšek: Prvič cepimo, ko je mikrob tako močno prisoten

Simona Repar Bornšek iz Zdravstvenega doma Ljubljana je spregovorila tudi o dosedanjih izkušnjah glede cepljenja. Pravi, da je med pacienti vedno več nelagodja, med ljudi se vnaša dvom o varnosti cepiv. 

»Trenutno je cepljenje naša edina izhodna strategija iz epidemije,« poudarja Repar Bornškova. 

Trenutna situacija je po njenih besedah poseben izziv tudi zato, ker cepljenje še nikoli ni potekalo, ko je mikrob že tako močno prisoten. Za primerjavo je dodala, da se proti gripi cepimo pred hladnim vremenom, proti klopom še pred pomladjo, nikoli do zdaj pa ni cepljenje potekali sredi močne prisotnosti mikroba. 

Za mnoge pa cepljenje predstavlja še dodaten stres zaradi bojazni pred iglami in vbodi, nekateri se lahko celo onesvestijo. Kasneje lahko pacienti pričakujejo bolečino na mestu vboda, glavobol, bolečine v mišicah, slabo počutje in utrujenost. Ti učinki izginejo po nekaj urah ali dneh. 

Glede raznih drugih stranskih učinkov morajo pacienti poročati svojih zdravnikom. Ti stranski učinki se nato vpišejo v sistem, ki ga analizirajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. 

Logarjeva je še dodala, da so imeli tisti, ki so bili cepljeni, manj virusa na sluznici. To nakazuje, da cepivo verjetno ščiti tudi pred širjenjem virusa, a se ti podatki še dodatno zbirajo in analizirajo. 

Obvezne maske in testiranje na domu za šolarje?

Vedno glasnejše so tudi polemike glede obvezne nošnje mask za šolarje. Logarjeva pri tem poudarja, da nošnja mask ni škodljiva niti za otroke, niti za ljudi z bolezenskimi stanji, kot je na primer astma. 

Skupina pa se redno ukvarja tudi s poskusnim testiranjem šolarjev na domu, kot to izvajajo v Avstriji. Trenutno skupina pripravlja navodila, najverjetneje bo pa potreben pilotni projekt. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice