Ponudba konopljinih semen in izdelkov iz teh v prehrani se je pri nas pojavila šele v zadnjih dvajsetih letih. V Sloveniji je bil prvi izdelek iz konopljinih semen konopljino olje, ki ga je dokaj enostavno pripraviti s pomočjo stiskalnice za olje.

Konopljino olje

Gre za olje, blago oreščkastega okusa, tipične arome po konoplji ter zlato-zelene barve, ki ji dajejo klorofil in karotenoidi.

Visoka vsebnost naravno prisotnega antioksidanta vitamina E nudi zaščito pred prehitro oksidacijo nenasičenih maščobnih kislin.

Za konopljino olje še posebej velja stari Hipokratov rek: »Hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo hrana.«

Vsebuje vse esencialne maščobne kisline, še posebej omega 3 (ALA) in celo gama linolensko (GLA) maščobne kisline, ki jih je v sodobni prehrani mnogo premalo.

Omenjene maščobne kisline imajo protivnetno delovanje in tako nevtralizirajo številne vnetne procese, ki kot posledica načina življenja nastajajo v telesu.

Kronično pojavljanje vnetnih procesov, ki jih vzpodbujajo tudi v živilih prepogosto prisotne omega 6 maščobne kisline, lahko pripeljejo do številnih civilizacijskih bolezni, kot so artritis, paradontoza, kronično vnetje črevesja, arterioskleroza, multipla skleroza, diabetes in drugo

Esencialne, še posebej omega 3 maščobne kisline, so zaradi kemičnih lastnosti zelo nestabilne, reaktivne, zato se lahko hitro pokvarijo – oksidirajo in preidejo v telesu škodljivo obliko.

Konopljino olje, kot tudi laneno, orehovo, ričkovo, polnimo v manjše temne stekleničke, jih po odprtju hranimo v hladilniku in uporabimo v doglednem času.

Nikakor jih ne uporabljamo za toplotno obdelavo jedi, saj se pri visoki temperaturi tvorijo zloglasne transmaščobne kisline, ki škodujejo našemu ožilju.

Konopljino olje porabljamo torej za

  • pripravo solat,
  • hladnih jedi,
  • kot dodatek toplim jedem pred postrežbo na krožniku.

Konopljina moka

Po stiskanju olja ostane razmaščen preostanek neoluščenih semen, oljna pogača – briketi, iz katerih številni proizvajalci olja pripravijo (razmaščeno) konopljino moko.

Brikete zmeljejo in presejejo, da tako odstranijo grobe delce luščin. Konopljina moka vsebuje še nekaj preostale maščobe, vse konopljine beljakovine, ogljikove hidrate, vlaknine, vitamine in minerale.

Uporabljamo jo lahko kot dodatek običajnim mokam pri pripravi različnih pekovskih ali slaščičarskih izdelkov, kot beljakovinski dodatek pri pripravi napitkov, šejkov in podobnih izdelkov za športnike.

Zaradi prisotnosti luščin Matjaž Kološa, inženir živilske tehnologije na IC Piramida, priporoča, da konopljino moko vsaj pri pripravi kruhov mlečno-kislinsko fermentiramo, da nevtraliziramo prisotna antihranila.

Neoluščena konopljina semena

Ta vsebujejo v luščini kar nekaj antihranil (fitinska in oksalna kislina, tanini, inhibitorji (zaviralci) tripsina, cianogeni glikozidi, saponini in drugo), ki imajo negativni vpliv na presnovo živil.

V manjših količinah pa so v teh snoveh odkrili tudi nekaj zdravilnih učinkov.

Ena izmed najbolj znanih antihranil je fitinska kislina oziroma njene soli – fitati, ki vežejo minerali v spojine, ki jih naše telo ne more izkoristiti oziroma uporabiti.

Antihranila lahko bolj ali manj odstranimo z namakanjem semen, termično obdelavo in seveda z luščenjem.

Zato torej neobdelanih, neoluščinih semen ne uživamo v prevelikih količinah. Če že, jih predhodno raje nežno termično obdelamo (suho popražimo).

Iz neoluščenih konopljinih semen pa lahko pripravimo kalčke in/ali poganjke, pri katerih se med kaljenjem poveča količina vitaminov tudi do 100 in več odstotkov, minerali pa preidejo v prosto obliko, ki jo telo lažje izkoristi.

Oluščena konopljina semena

Ta so za prehrano najbolj primerna. So blago oreščkastega okusa in primerna kot dodatek številnim jedem.

So prava prehranska »bomba«, saj vsebujejo kar 48 odstotkov kakovostnih maščob, med katerimi je večina večkrat nenasičenih maščobnih kislin, 25 odstotkov beljakovin, osem odstotkov ogljikovih hidratov, od tega le dva odstotka sladkorjev in sedem odstotkov vlaknin.

Med minerali prevladujejo

  • magnezij,
  • cink,
  • železo  
  • kalij.

Med vitamini pa

  • B kompleks,
  • vitamin E  
  • betakaroten (provitamin A).

Konopljina semena veljajo tudi za zelo nealergično živilo. Po raziskavah, pa konopljina semena naj ne bi vsebovala kanabinoidov, saj se ti nahajo v zelenih delih rastline.

Poleg kakovostnih maščob pa so konopljina semena cenjena tudi po visokovrednih in lahko prebavljivih beljakovinah, ki vsebujejo vse esencialne – za človeka potrebne aminokisline. Po kakovosti jih lahko primerjamo z beljakovinami živalskega izvora. Tako so torej konopljina semena idealen vir beljakovin, še posebej za športnike, nosečnice, otroke, kot tudi za vse ostale.

Recepti

Za uporabo konopljinih semen in tudi olja tako torej ne rabimo biti kuharski velemojster, saj za uporabo teh pri pripravi jedi velja pravilo: manj je več. Čim manj komplicirajmo, olja in semena prelijmo oziroma posipajmo po že pripravljenih hladnih ali toplih jedeh.

S termično obdelavo oluščenih semen – kuhanjem/pečenjem bi namreč izgubili oziroma uničili izvrstno prehransko vrednost živila, zaradi blagega okusa semen pa praktično ne bi pridobili nič.

Iz konopljinih semen lahko na hladen način pripravimo tudi konopljin napitek (mleko), s sirjenjem pa lahko tudi nadomestke sira.

Primerna so tudi za pripravo namazov, krem in prelivov za različne solate.

V prehrani pa lahko poleg semen uporabljamo tudi zelene dele rastline - liste, ki vsebujejo kanabinoide (najbolj znan med njimi je CBD), ki pomagajo telesu vzdrževati in obnavljati lastni endokanabinoidni sistem. Semena kanabinoidov namreč ne vsebujejo.

Posušene mlade zelene liste uporabljamo predvsem za čaj. Tega pripravljamo kot prevretek, kar pomeni da ga nekaj minut kuhamo na blagem ognju. Za bolj učinkovito delovanje kanabinoidov lahko dodamo tudi nekaj kapljic poljubne maščobe.

Nasvete je pripravil Matjaž Kološa, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, IC Piramida Maribor

S spleta

Komentarji (0)

Starejše novice