Geodetska uprava Republike Slovenije je na spletnih straneh objavila Preliminarno poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2020.

Epidemija covid-19 je po vsem svetu v vseh pogledih zaznamovala preteklo leto. Odločilno je vplivala tudi na dejavnost nepremičninskega trga pri nas.

Normalno nepremičninsko trgovanje je bilo zaradi državnih ukrepov za zajezitev epidemije najprej onemogočeno v času prve razglasitve epidemije spomladi, nato pa še od razglasitve drugega vala epidemije oktobra do sredine letošnjega februarja oziroma prehoda epidemije v tako imenovano oranžno fazo. 

Čeprav vse kupoprodaje nepremičnin, sklenjene v letu 2020 še niso evidentirane in podatki še niso obdelani za podrobnejše tržne analize, je Geodetska uprava Republike Slovenije objavila začasne podatke, na podlagi katerih je že možno oceniti vpliv epidemije na promet in cene nepremičnin do konca preteklega leta.

Končni podatki o prometu in cenah nepremičnin za leto 2020 bodo objavljeni v rednem letnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu.

Vzponi in padci z vsakim valom epidemije

Lanskoletna marčevska zaustavitev javnega življenja zaradi epidemije covid-19 je močno vplivala tudi na dejavnost nepremičninskega trga.

Trgovanje z nepremičninami se je občutno zmanjšalo, saj so se praktično realizirale le prodaje, ki so bile dogovorjene že pred epidemijo. Padec števila realiziranih transakcij z nepremičninami je bil primerljiv s tistim na začetku krize nepremičninskega trga leta 2008. 

Takoj maja, ko so ukrepi za zajezitev epidemije prenehali veljati, se je začel promet z nepremičninami hitro spet povečevati. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah, ki predstavljajo odločilni segment nepremičninskega trga, se namreč zaradi epidemije ni zmanjšalo in predvsem kupci in prodajalci stanovanjskih hiš in zemljišč za njihovo gradnjo so poizkušali nadoknaditi izpad kupoprodaj v preteklih dveh mesecih.

Na ta račun je bilo število transakcij z nepremičninami med prvim in drugim valom epidemije večje kot pred epidemijo in večje kot v enakem obdobju leta 2019. 

Oktobrska razglasitev drugega vala epidemije ni prinesla tako striktnega zaprtja javnega življenja kot v prvem valu, je pa bilo ponovno prepovedano izvajanje terenskih ogledov nepremičnin, kar je nato trajalo kar štiri mesece.

To je seveda ponovno negativno vplivalo na dejavnost nepremičninskega trga, a je bil na splošno padec števila transakcij počasnejši in vsaj do konca leta precej manjši kot v prvem valu epidemije. 

Cene kljub epidemiji rastejo

Cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo so lani kljub epidemiji še nekoliko zrasle.

Lahko rečemo, da epidemija sama po sebi ni imela večjega vpliva na cene nepremičnin oziroma na ponudbo in povpraševanje po njih.

Zavedati pa se je treba, da epidemije še ni konec in da se vse njene gospodarske in socialne posledice še niso pokazale. Kdaj se bodo in koliko bo to vplivalo na nepremičninski trg v bodoče bo odvisno od nadaljnjega razvoja in trajanja epidemije ter uspešnosti državnih ukrepov za blaženje njenih posledic. 

V kratkem obrata cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v Sloveniji sicer ni pričakovati. 

Povpraševanje v največjih mestih, predvsem pa v Ljubljani, je zaradi pomanjkanja novih stanovanj namreč še vedno večje od ponudbe. Povpraševanje spodbujajo predvsem nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva.

Zvišanja obrestnih mer pa, glede na pandemijo covid-19 in svetovne ekonomske razmere, vsaj srednjeročno ni pričakovati.

Po drugi strani pritisk na rast cen novih stanovanjskih nepremičnin na strani ponudbe ustvarjata tudi rast cen zemljišč za njihovo gradnjo in rast stroškov gradnje, predvsem vse višje cene gradbenega materiala. 

Preliminarno poročilo za leto 2020 je dostopno na Portalu množičnega vrednotenja.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice