Začela je veljati novela zakona o pacientovih pravicah. Ta prinaša novosti na področju napotitev, vodenja čakalnih seznamov, čakalnih vrst, dodaja pa se tudi nova stopnja nujnosti - zelo hitro. Kaj spremembe pomenijo v praksi?

Novela zakona ohranja stopnje nujnosti nujno, hitro in redno, dodaja pa še zelo hitro. V zakonu sicer ni posebej opredeljeno, kakšni so najdaljši čakalni časi za posamezne stopnje nujnosti, ampak bo to v podzakonskih aktih določilo ministrstvo.

Po novem bo moral bolnik predložiti napotnico s stopnjo nujnosti nujno najpozneje naslednji dan, s stopnjo nujnosti zelo hitro v petih dneh, s stopnjo nujnosti hitro ali redno pa v 14 dneh po izdaji.

Konec dolgega čakanja

Novela pa opredeljuje tudi dolgo čakanje pri zdravniku. Tako bo moral izvajalec zdravstvene dejavnosti zagotoviti, da bolnik v čakalnici na pregled oziroma storitev ne bo čakal dlje kot pol ure. Na to omejitev pa se ne bodo mogli sklicevati tisti bolniki, ki niso naročeni in tisti, ki na svoj termin zamudijo.

Lahko vas črtajo s čakalnega seznama

Tudi bolniki pa z novelo dobivajo določene obveznosti. Tako je obvezno deset dni pred načrtovanim posegom ali specialističnim pregledom izvajalcu sporočiti svojo morebitno odsotnost. Poznejša odpoved termina je dopustna le iz bolnikovih objektivnih razlogov, ki pa jih določi minister, pristojen za zdravje.

Če bolnik ne bo pravočasno odpovedal udeležbe pri posegu ali pregledu, ga bodo črtali s čakalnega seznama, ponovno pa bo pri istem izvajalcu lahko naročen šele po treh mesecih.

Hitro do izvida

Po novem bodo morali izvajalci zdravstvenih dejavnosti zagotoviti elektronsko naročanje, naročanje po pošti, po telefonu in osebno v ordinaciji.

Bolnik bo moral po novi zakonodaji prejeti izvid takoj oziroma najpozneje v sedmih dneh po opravljeni storitvi. V nujnih primerih, tudi v primerih suma na maligno obolenje oziroma tekom zdravljenja malignega obolenja, pa se izvid izda takoj.

Vsi zdravniki bolnika lahko privežejo s pasovi

Novela zakona o pacientovih pravicah pa tudi določa, da lahko vsi zdravniki, ne le psihiatri, bolnika privežejo s pasovi. Gre za posebni varovalni ukrep, ki se uporabi zaradi omogočanja zdravljenja bolnika ali zaradi odprave ali obvladovanja nevarnega vedenja.

Pasovi se lahko uporabijo v primeru, če je ogroženo življenje bolnika ali življenje drugih, huje ogroženo njegovo zdravje ali pa če s svojim ravnanjem povzroča hudo premoženjsko škodo sebi. Ukrep je dovoljen le, če ogrožanja ni mogoče preprečiti z blažjimi ukrepi.

V primerih hujših telesnih poškodb, invalidnosti ali smrti med zdravstveno obravnavo in bo zaradi tega stekel sodni postopek, bo sodišče takšne zadeve obravnavalo prednostno.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice