Marjan Dora je v zadnji epizodi oddaje Dora - nedeljski pogovori gostil filmskega in televizijskega režiserja, pisatelja in kolumnista Gorana Vojnovića.

Avtor uspešnic Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa Goran Vojnović je bil po maturi na bežigrajski gimnaziji sprejet na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je z odliko diplomiral iz filmske in televizijske režije.

Je avtor številnih uspešnic, kresnikov nagrajenec ter prejemnik drugih slovenskih in mednarodnih priznanj. 

Uspešnica Čefurji raus!

Roman Čefurji raus! bralce popelje na ljubljanske Fužine, ki jih bralci spoznavajo skozi pripoved 17-letnega čefurja Marka Đorđića

Njegovo življenje se začne zapletati od trenutka naprej, ko ga trener zaradi neprimernega obnašanja izključi iz košarkarske ekipe. 

Za izvor besede »čefur« obstaja več teorij, pove Goran. 

»Po neki teoriji, ki je zdaj najbolj uveljavljena, je to neka mešanica besede 'čifut', ki je grda beseda za jude, in pa 'nemčur'. Kdaj se je pojavila težko rečem. Kdaj pa se je prijela, kot glavna označevalka priseljencev, pa je tam v 90. letih, ko nekako tisti prejšnji označevalci bosanci, bizantinci, ne postanejo dovolj močni. Takrat so očitno potrebovali nekaj močnejšega. Nekaj bolj gršega, bolj žaljivega in takrat je ta beseda 'čefur' s svojim zvenom zadostila tem potrebam,« v pogovoru pojasni Vojnović.    

Da je bilo obdobje popolnega bojkota besede »čefur«, priča tudi pesem Magnifica »Kdo je čefur«, ki je naletela na odpor, zato priljubljeni glasbenik te pesmi nikoli ni zaigral v živo. 

»Z ene strani, ker se jim je zdelo nesprejemljivo, da se taka beseda pojavlja, in z druge strani, ker se jim je zdela pač provokacija,« še pove.

Paralelno ustvarja film in literaturo

Čeprav Vojnović film in literaturo ustvarja paralelno, kot sam pove, je veliko bolj uspešen pri pisanju literature in tudi veliko bolj prepoznan kot pisatelj. 

Po prvencu Čefurji raus! je ta knjižna uspešnica doživela še prevod v druge tuje jezike, nedavno pa je pri založbi Beletrina izšlo tudi njeno nadaljevanje Đorđić se vrača

S spleta

Komentarji (6)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
PuklastiVanč (nepreverjen)

Sam sem za besedo "čefur" v LJ prvič slišal leta 1985 ... razložili so mi, da so čefurji otroci iz mešanih zakonov (mama Slovenka, oče Balkanec/ne obratno) ... vem, pozneje so, kao, zadevo poenostavili, saj se je z nazivom čefur marsikdo želel ponašati ... čista resnica ...

Katja7 (nepreverjen)

Groteskno.Da neko ničvredno balkansko pleme sploh uvrščajo v slovensko kulturo.Kje je tu logika????Teptanje lastnega naroda in malikovanje tujerodnih plemen,ki niti s kulturo,običaji,obnašanjem in verskimi prepričanji ne spadajo na slovenska tla.Občudujem balkance v svojih matičnih državah,da znajo poskrbeti za lasten narod....namreč...nobenega Slovenca ne omenjajo nikjer v njihovih medijih in kulturi.Kako dolgo še,zaslepljeni Slovenčki boste pustili,da nas teptajo???

PuklastiVanč (nepreverjen)

1. Katero pleme?
2. Kako tujci ne spadajo na slovenska tla? A spadajo Slovenci v Avstrijo? Ali Turki v Nemčijo?
3. Kar se omenjanja tiče ... ne berete pravega čtiva ...
4. Teptanje? Poglejte slovensko vlado in njene ministre po priimkih ... sami Hrvatje!
5. Ste nacionalistka? Rasistka? To kar pišete domoljublje ziher ni !

In reply to by Katja7 (nepreverjen)

Gre za narod (nepreverjen)

in ne neke priseljence ki kradejo

In reply to by PuklastiVanč (nepreverjen)

Franc s Piramide (nepreverjen)

Vojnovicc se schlepa na ramenih chefurrisma.

Grdi nadimki (nepreverjen)

Baraba
Barabinc
Muslic
Cofur
Musloman
Barabinski
Cigan
Muslo

Starejše novice