Tokrat smo preverili nasprotno stran. Pogovorili smo se s stanodajalci v Mariboru. S kakšnimi najemniki in težavami se soočajo pri oddajanju nepremičnin?

Že smo se osredotočali na ovire, na katere naletijo iskalci stanovanj, in njihove težave s stanodajalci. Ker pa nas je zanimala še druga plat, smo poiskal ravno slednje, ki oddajajo svoje nepremičnine v štajerski prestolnici. Komu je najbolje oddajati, kakšen tip najemnika izbrati in kako jih poiskati? S kakšnimi težavami se soočajo lastniki stanovanj, kako vzdržujejo svojo lastnino čisto in ohranjeno ter kako se soočajo z neplačevanjem stanarine ali materialno škodo, povzročeno s strani najemnikov?

»Le v primeru obojestranskega zadovoljstva, je lahko to uspešen biznis,« pravi lastnik stanovanja v Mariboru.

Študentje za kratek čas, družine za finance poskrbijo same

»Doslej sem v stanovanju imela zgolj študente, prednost – morda pa tudi slabost – pa je, da ti pridejo in gredo, stanovanje oddajaš iz leta v leto, le redki ostanejo dlje časa,« meni najemodajalka, ki meni, da je izbira odvisna od tega, za koliko časa želiš oddati stanovanje in kako je to opremljeno. »Če želiš oddajati kratek čas, je dobro namestiti študente. Za dlje časa pa kakšni družini oziroma mlademu paru, ki iščejo nastanitev za dalj časa, stanovanje pa preurediti po svojih željah. Medtem ko so študenti veseli, da je to opremljeno. Je pa res, da se pri družinah pogodba podpiše za dalj časa, te pa navadno same plačujejo in urejajo stroške, s tem pa ti prihranijo delo in skrbi,« dodaja lastnica, ki pri študentih za omenjeno skrbi sama.

Študentski urniki čiščenja, neglasne zabave, drugod pa plesen, plesen, plesen

»Kaj takega se zgodi tudi pri družini ali mlademu paru, to je odvisno od ljudi,« odgovarja sogovorka, ki lasti stanovanje na Taboru. Zanimivo je, da se nihče od naših sogovorcev ni strinjal s tovrstnim stereotipom.

»Nikakor, študentje zaradi svoje raznolikosti celo sestavljajo urnike pospravljanja, saj se vedno najde nekdo, ki ga umazanija izredno moti in prevzame pobudo,« dodaja lastnik nepremičnine na Gosposvetski, medtem ko mi drugi, ki je oddajal hišo družini z več otroki, opisuje svojo negativno izkušnjo.

»Plesen, potrgan tapison, uničen parket, uničene omare, jogiji za v smeti,  in še enkrat plesen – to je bilo tisto, kar so pustili za seboj, ko so odšli. In mi niti javili o odhodu, zadnje najemnine pa tudi nisem več videl. Dokler se niso skušali vrniti, jaz pa sem že menjal ključavnice in začel zaradi nuje dobesedno prenavljati prostore, tako pa je prišlo do praznih in neutemeljenih obljub o tožbi,« razlaga.

»Ja, res je, pri študentih pričakuješ glasne študentske žure in čakaš na klice. Pa vendar z glasnostjo nismo imeli problemov, nobene prijave, je pa prispel kakšen opozorilen SMS starejših sosedov,« dodaja.

Popokala denar in ključe, številka pa nedosegljiva

»Smo pa imeli eno leto v stanovanju tujo študentko, s katero smo imeli kar nekaj težav. Od kajenja po stanovanju, kljub temu, da je bilo izrecno naročeno, da temu služi balkon, do tega, da se je po kratkem času v stanovanje preselila kar celotna njena družina. Ni imela najboljših higienskih navad, na kar so opozorili celo sostanovalci – soba je bila po izselitvi tako umazana, da smo potrebovali par dni, da smo jo ponovno spravili v prvotno stanje. Prav tako pa ni redno plačevala najemnin. Najprej smo jo ustno opozorili in ker stvar ni zalegla, smo se odločili za bolj transparenten pisni pristop. Ker je bila podnajemnica resnično problematična in najemnin kljub ustnim in pisnim opozorilom ni plačevala, smo pogodbo z njo prekinili. Tudi tega se ni držala, saj je v stanovanju bila še vsaj dva meseca, nato pa je brez opozorila, plačila treh najemnin in s ključi vred kar naenkrat izginila. Tudi številka ni več obstajala. Kot najemodajalka v tem primeru nisem imela kaj veliko za storiti. Tožba pa mi je bila v danem primeru malo prehuda … za naknadno reševanje situacije. Stanovanje oziroma sobo sem rajši čimprej poskusila ponovno oddati,« razlaga lastnica o negativni izkušnji.

Sestavi ustrezno pogodbo

Najemodajalci se lahko zaščitijo s pogodbo, s katero lahko odpravljajo morebitne težave s čiščenjem in slabim ravnanjem z opremo, saj lahko v primeru namernih poškodb opreme zadržijo varščino, ki je večkrat v višini dveh najemnin. Zapišejo lahko tudi, da smejo prekiniti pogodbo z mesečnim odpovednim rokom in tako prisilijo podnajemnika, da se izseli. Če kdo od podnajemnikov opozori, da stvari niso takšne, kot bi morale biti, lahko s predhodno najavo tudi pridejo na ogled – a je pogostnost obiskov zopet odvisna od zapisa v pogodbi.

Ali je v Mariboru težko zapolniti stanovanje?

»Ne,« je bil odgovor vseh, lastnica prvega stanovanja pa je pričela: »Nimam izkušenj, kako je drugod, morda je v Ljubljani še lažje, ker je več ljudi, vendar tudi tu nismo imeli težav z oddajanjem. Me je pa najbolj zmotilo to, da se po telefonu ali mailu dogovoriš za ogled, najemnik pa se nato ne prikaže in ne oglasi.«

Znanci in nestabilni mladi pari

»Menim, da je v redu vzeti znance – navadno jim bolj zaupaš in pričakuješ, da bodo boljše ravnali s stanovanjem ali opremo, zato vedno povprašam prijatelje in sorodnike, če poznajo kakšnega iskalca stanovanja, medtem ko druga dva sogovorca oddajata oglas na spletnih straneh, kot so Kamrica, Cimri, Nepremičnine.net, Facebook …

»Pri študentih pa kar pustim, naj se sami zmenijo, koga jim bo ustrezalo imeti za cimra. Saj se morajo oni razumeti in sožitno živeti, meni – ki ne živim z njimi – je pa pri tem vseeno,« pravi lastnik stanovanja, ki načeloma oddaja študentom, včasih pa tudi mlademu paru, a je pri slednjemu težava, »da gredo danes radi hitro narazen, saj si pred tem predstavljajo idilično skupno življenje, ki se ob skrbeh in položnicah rahlo zruši«.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice