Študentje so trenutno doma, vendar se pouk za njih kljub temu ni zaustavil. Iz fizičnih učilnic s tablami se je ta le prestavil v spletne učilnice, kjer se nadaljuje po ustaljenem urniku. Študij je tako bolj udoben, a nekatere stvari so težje.

16. marca je celotna Univerza v Mariboru prešla k izvedbi pedagoškega procesa na daljavo. Predavanja od takrat potekajo preko orodja Microsoft Teams, ki omogoča videokonference, pošiljanje tekstovnih sporočil in deljenje zapiskov.

Učni proces se izvaja normalno po urniku, le da študentom za to, da pridemo k predavanju, ni treba na avtobus, ampak lahko v pižami sedemo za računalnik.

Preverili smo, kako študentje in profesorji po dveh tednih ocenjujejo študij na daljavo.

Kako izgleda ura predavanja? 

Tudi sama sem študentka. Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki jo obiskujem, smo se dobro navadili na spremenjen način dela. Kako poteka predavanje? Ob dogovorjeni uri se študentje zberemo v spletnem okolju Microsoft Teams, da bomo skupaj poslušali video predavanje, ki poteka v živo.

Med predavanjem sodelujemo tako, da zapišemo komentar ali začasno vklopimo mikrofon in se pogovarjamo s profesorji. 

Pisanje eseja na kavču

Seveda, študentje dobimo tudi domače naloge, ki jih napišemo in pošljemo profesorjem. Te nato v Microsoft Teams skupaj predebatiramo. Po urniku potekajo tudi predstavitve študentov. Morda je marsikomu neprijetno predstavljati od doma, ko svojih sošolcev ne vidi, a večjih pomanjkljivosti ni. 

Še pisanje esejev smo iz učilnice preselili domov. Tako nam profesorica ob dogovorjeni uri na spletno učilnico naloži vprašanja za esej, časovnica na robu zaslona pa nam odšteva čas, ki ga imamo na voljo, da napišemo odgovor. Ko se čas izteče, odgovoriti ni več možno.

Pisanje eseja je tako skoraj enako, kot če bi potekalo v učilnici. Le da nas nihče pozorno ne opazuje, ali smo svoje odgovore res znali, ali nam je pri odgovarjanju pomagal Google. 

Pridobivanja ocen zaenkrat ni. Kakšna bo usoda izpitov nam zaenkrat še ni znano. 

Študentje smo se hitro prilagodili

Predavanja se torej ne razlikujejo kaj dosti od tistih v živo, sodelovanje s profesorji tako ni preveč okrnjeno. Snov predajajo enako dobro, kot bi jo v živo. 

»Študij na daljavo poteka zelo podobno kot na faksu,« se strinja tudi študent Nejc in dodaja: »Skozi večino predavanj je prisotna dvosmerna komunikacija, dostop do učnega gradiva imamo direktno na Microsoft Teams in vsi smo se hitro prilagodili na nov sistem.«

Ob tem izpostavlja prednost tega, da nas večinoma nihče ne vidi: »Obstajajo tudi določene prednosti takšnega načina študija, saj na predavanjih in vajah uporabljamo večinoma zgolj mikrofon in ne kamere.«

Tudi profesorji ocenjujejo, da poteka študij na daljavo uspešno

»Študentom je tovrsten pristop izredno domač, prejeli smo dosti pozitivnih komentarjev,« pravi Boštjan Vlaovič, Prodekan za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

»Za večino profesorjev in asistentov je tovrstno izvajanje predstavljalo nov izziv. Priprava prilagojenih in dodatnih gradiv ter izvajanje izobraževanja s predavanji v živo, je zahtevala bistveno večje vložke, kot jih predvideva dnevna delovna obveza, a nam je uspelo,« še dodaja.

Študentje lahko bolje izkoristimo čas

Da predavanja zaenkrat potekajo brez večjih težav, se strinja tudi študentka Tina: »Profesorji se trudijo, da nas vključujejo v predavanja in stremijo k temu, da s snovjo ne zaostajamo. Prednost predavanj na daljavo vidim v tem, da lahko čas med posameznimi predavanji boljše izkoristim, saj imam pri roki računalnik, ostale zapiske in lahko, medtem ko čakam naslednje predavanje, delam za druge predmete.« 

Več časa nam ob študiju tako ostane za druge stvari, saj prihranimo tisti čas, ki bi ga drugače namenili prevozu do fakultete in čakanju med enim in naslednjim predavanjem.

Nenazadnje se lahko bolje naspimo, saj se nam ni treba zbuditi prej kot pet minut pred predavanjem. 

Manjka osebni stik in ekipno delo, včasih zataji tehnologija

Ob vseh pozitivnih plateh pa je takšen način dela s seboj prinesel nekatere pomanjkljivosti. Oteženo je sodelovanje in okrnjeno ekipno delo. Zaradi različne tehnične opreme se vseh sodelujočih v pogovoru ne sliši enako dobro. Prav tako se poraja vprašanje, kako bomo študenti opravili tiste vaje, ki zahtevajo praktično delo, ki ga ni mogoče opraviti doma.

»Kljub temu da študentje aktivno sodelujemo pri predavanjih, je interakcija med predavateljem in študentom precej otežena,« pravi Tina: »Moti me to, da ne moreš dvigniti roke ali pa na nek način profesorju nakazati, da pa imaš neko vprašanje. Zato se včasih trije študentje naenkrat oglasijo in pride do šuma.«

Z njo se strinja Nejc, ki pravi, da je največja slabost pomanjkanje osebnega stika: »Komunikacija poteka lažje fizično na faksu, kot preko Microsoft Teams programa.«

»Profesorji pogrešamo neposreden stik s študenti, ki nam pomaga zaznati trenutke, kjer velja del snovi dodatno pojasniti. Ponekod so študentje aktivnejši kot v predavalnici, ponekod pa ni takšnega odziva, kot bi si ga želeli,« pa je vtis profesorjev strnil Vlaovič.

Študente skrbijo praktične vaje, doma je težje biti zbran

Tina dodaja, da jo skrbi izvedba praktičnih vaj: »Kar me mogoče skrbi je to, da ne vem, kako bodo potekale vaje, ki so praktične narave. Zavedam se, da jih je težko izvesti preko platforme, po drugi strani pa si ne želim, da bi tudi pri vajah obravnavali dodatno teorijo.«

Kako bodo izvedli vaje, se sprašuje tudi študent Rok, ki ga moti, da ni računanja na tablo: »Pri računskih vajah je vseeno boljše, če jih profesor rešuje na tablo. Pri predavanjih pa ni večje razlike.« 

Da od doma ne gre v celoti izvesti vseh dejavnosti dodaja tudi profesor Vlaovič: »Pri delu na daljavo še poseben izziv predstavljajo laboratorijske vaje, pri katerih se uporablja strojna oprema, ki je prisotna na fakulteti. Asistenti se trudijo časovno prerazporedit vsebine ter omogočiti vsaj delno izvedbo z uporabo simulacij.«

Samostojno delo od doma pa od študentov zahteva več discipline. »Moji vtisi o takšnem načinu dela so dobri. Vem pa, da nekaterim sošolcem ni všeč. Glavni problem je v tem, da je težje biti zbran kot na faksu,« še dodaja Rok. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice