Slika je simbolična.
Sezona gobarjenja je že v polnem zamahu. Neizkušeni gobarji pa lahko hitro zamenjajo užitne gobe z neužitnimi ali celo strupenimi. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako ločiti med užitnimi in neužitnimi gobami. Ali poznate vse razlike?

Da so gobe užitne, smemo reči takrat, če nam z vonjem in okusom zbujajo tek, pri tem pa njihova kemična sestava ne vpliva kvarno na naš organizem.

Samo z okusom ne moremo določevati užitnosti gob, brez pomena pa bi bilo jesti tudi take gobe, ki niso prebavljive, pa čeprav nimajo strupenih snovi. Zato pri čiščenju užitnih gob odstranimo vse luskice, kožice, vse trde in olesenele dele. 

Gobarsko društvo Lisička Maribor je na svoji spletni strani pripravilo nekaj nasvetov, kako ločiti užitne gobe od strupenih. 

Na užitnost vpliva mnogo dejavnikov

Najbolj nehvaležno delo je ocena, katere gobe so užitne, neužitne ali strupene. Na užitnost vpliva mnogo dejavnikov, oznaka o užitnosti posameznih vrst pa je nastala iz praktičnih izkušenj skozi stoletja.

Kemična analiza gob je dejansko skoraj nemogoča, saj so nekatere snovi v gobah v tako neznatnih količinah, da bi potrebovali za uspešno analizo ogromne količine gob. Če bi tako hoteli analizirati vsako vrsto posebej bi vse skupaj stalo veliko denarja.

Zato še dolgo ne bomo vedeli, kaj vse se skriva v posameznih vrstah.

Še najbolj so do danes preiskovali nekatere strupene gobe zaradi iskanja protistrupov, pa še te analize niso najbolj uspešne. Poleg tega se človeški organizem različno odziva na zaužite gobje snovi, tako da nekdo lahko brez vidnih posledic uživa določeno vrsto, za drugega pa je ta ista goba lahko strupena.

Mnoge vrste le pogojno užitne

Užitnost gobe, ki je prvič na krožniku, mora dejansko ugotoviti vsak posameznik sam. Razumljivo, da zelo strupenih gob ne smemo niti pokušati, glede užitnosti se najprej vedno ravnajmo po gobarskem priročniku, saj so mnoge vrste le pogojno užitne.

Če pa želimo pripraviti za jed »novo« vrsto, potem takih gob ne bomo ponudili vsej družini, še manj pa otrokom, ki imajo bolj občutljiv organizem, svetujejo pri društvu. 

Če smo resnično prepričani, da gobe niso strupene, naj za začetek jed preizkusi le en odrasli član družine. Vsaj teden dni naj spremlja svoje počutje, preden bi take gobe lahko jedli tudi drugi odrasli člani družine. Za predšolske otroke nobene gobe niso priporočljive, večjim pa prizanašajmo s čezmernimi obroki.

Za vso družino pripravimo le take vrste gob, ki so bile že velikokrat na mizi, pa ne kot glavno jed, ampak samo kot dodatek k drugim jedem.

Nekateri okusi se med seboj »tepejo«

Kdor pozna veliko različnih vrst gob, bo potrdil, da so mešane gobe okusnejše. Vendar to ni tako preprosto. Če med mešane gobe zrežemo le eno pogojno užitno vrsto, moramo vse gobe pripraviti po navodilih za to vrsto. Z mešanjem različnih gob bomo tudi ugotovili, da se nekateri okusi med seboj tepejo.

Hkrati pa lahko z določenimi kombinacijami okus jedi znatno izboljšamo.

Tako kot glasba različno vpliva na posameznika, je tudi okus gob pri ljudeh različen. Za mnoge ljudi so vse gobe enakega ali podobnega okusa. Nekateri pa zatrjujejo, da zaradi posebnega okusa in vonja določenih vrst sploh ne prenesejo, drugim so pa prav te gobe prava poslastica.

Šele ko združimo znanje iz gobarskih knjig z lastnimi izkušnjami, lahko zanesljivo vemo, katere gobe so za nas užitne in katere je bolje pustiti na miru.

Če bi se ljubiteljski gobarji zavedali, v kaj se spuščajo, ko prinesejo domov neznane gobe, jih gotovo ne bi nabrali. Pa še tiste poznane bi nabirali skrajno previdno, v zelo majhnih količinah. Priznati je treba, da so vrata v kemično zgradbo posameznih vrst gob le rahlo odprta, to, kar pa se da videti, je presenetljivo in zastrašujoče.

»V tveganje se nikoli ne spuščajmo!«

Vsaka prva pokušnja določenih gob je tvegana, tveganje pa se pri več vrstah še stopnjuje s pogostnostjo uživanja. Najbolj zahrbtni so strupi s počasnim učinkovanjem, saj se zastrupljenec ne zaveda nevarnosti. Človek je prepričan, da je z uživanjem neke hrane vse v redu, če ni takoj povzročila vidnih težav.

Zmotno je mišljenje, če smo noč po gobji pojedini mirno prespali, da so bile gobe užitne.

Prav nasprotno! Če pri strupenih gobah pride do prebavnih motenj šele po daljšem času, tudi po več dnevih, moramo računati na zelo hudo zastrupitev. Vsi ti polipeptidi in ciklopeptidi, ali na kratko strupi, se najprej usidrajo v notranjih organih telesa, šele potem se sproži alarmni sistem, ki povzroči bljuvanje in drisko.

Seveda je glavnina strupa že v krvi in v tem primeru smo na milost in nemilost prepuščeni mnogim naključjem, od katerih je odvisno, ali bomo sploh preživeli. V to tveganje se nikoli ne spuščajmo, še opozarjajo pri Gobarskem društvu Lisička Maribor

Najpogostejše zamenjave

Zaradi precej podobnega izgleda neizkušeni gobarji lahko hitro zamenjajo posamezne gobe. Tukaj je nekaj najpogostejših zamenjav.

  • Oljkov livar in navadna lisička

Oljkov livar uspeva na lesu, ima goste in ozke lističe, navadna lisička raste na zemlji, ima široke letvice. 

Primerjava. Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor
  • Karbolni kukmak in užitni kukmak

Karbolni ima vonj po karbolu, močno rumeni v dnišču, užitni kukmak pa ima prijeten vonj, redko rumeni v dnišču.

Primerjava. Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor
  • Strupeni dežniki in užitni dežniki (marele)

Pri strupenih dežnikih je star obroček nepremičen, gre za pretežno male gobice, užitni dežniki pa imajo star obroč premičen po betu, veliki so preko 15 centimetrov. 

Primerjava. Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor
  • Obrobljena kučmica in mala štorovka

Obrobljena kučmica je smrtno strupena, ima gladek bet, vlaknat, rob klobuka prosojno nažlebkan, mala štorovka pa ima luskice po betu, rob je gladek.

Primerjava. Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor
  • Žolčasti grenivec in žlahtni goban

Žolčasti grenivec močno greni, trosi so roza barve, medtem ko žlahtni goban mili, stara trosovnica je rumena.

Primerjava. Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor

Več primerov si lahko ogledate na tej obarvani povezavi

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Danvid (nepreverjen)

Kaj to so nasveti za betonare, ha, ha, pa kaj so mali otroki? Ozirima mu vsu, ki nam vsak dan talate neke bedne nasvete, ha, ha, zrastite 'posebaj avtir članka in urednik, pojdite še malo pocecat mamico, da odrastete.

Hik (nepreverjen)

Ni vsaka gobica opojna ....

In reply to by Danvid (nepreverjen)

Starejše novice