Slika je simbolična.
Precepljenost zdravnikov v petnajstih slovenskih bolnišnicah je 89,4-odstotna. Vodstva slovenskih bolnišnic ob tem – tudi v luči zgleda, ki ga dejejo zdravniki – ponovno prosijo vse prebivalce in prebivalke, da zaupajo medicinski stroki in se cepijo.

Podatke o precepljenosti zdravnikov je zbrala Zdravniška zbornica Slovenije. Zadevajo petnajst slovenskih bolnišnic, med njimi univerzitetno kliniko in oba univerzitetna klinična centra, v katerih skupno dela 3571 zdravnikov.

Rezultati so spodbudni: povprečna precepljenost zdravnikov v dotičnih bolnišnicah je 89,4-odstotna.

Kolikšen delež slovenskih zdravnikov je cepljenih?

Univerzitetni klinični center Ljubljana - 87,5-odstotna precepljenost

Univerzitetni klinični center Maribor - 91,5-odstotna precepljenost

Splošna bolnišnica Celje - 99,4-odstotna precepljenost

Splošna bolnišnica Ptuj - 75,3-odstotna precepljenost

Onkološki oddelki - 91-odstotna precepljenost

Splošna bolnišnica Novo mesto - 80-odstotna precepljenost

Splošna bolnišnica Murska Sobota - 96-odstotna precepljenost

Splošna bolnišnica Trbovlje - 92-odstotna precepljenost

Splošna bolnišnica Izola - 78-odstotna precepljenost

Klinika Golnik - 89-odstotna precepljenost

Splošna bolnišnica Jesenice - 84-odstotna precepljenost

Splošna bolnišnica Brežice - 95-odstotna precepljenost

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec - 94-odstotna precepljenost

Bolnišnica Topolšica - 100-odstotna precepljenost

V bolnišnicah, kjer je precepljenost nižja od povprečja, pojasnjujejo, da so nekateri zdravniki, ki še niso cepljeni, prebolevniki, ki so zaradi prebolele bolezni še zaščiteni.

Cepljenje zdravstvenega kadra je ključno

Visok odstotek precepljenosti zdravnikov je razveselil tudi predsednico zdravniške zbornice Bojano Beović:

»Z visoko lastno precepljenostjo in tudi precepljenostjo svojih družin jasno kažemo, da smo v dejstva o cepljenju prepričani in ga zato priporočamo vsem.«

Podobnega mnenja je tudi Anica Hribar, direktorica Splošne bolnišnice Brežice, kjer je precepljenost zdravnikov trenutno 95-odstotna.

Dosegli so jo z aktivnim spodbujanjem kadra k cepljenju: s prispevki v internem glasilu, dopisi uslužbencem, organizacijo izobraževanj in podobno:

»V vseh nagovorih zaposlenim poudarjamo pomen cepljenja kot edinega učinkovitega mehanizma, ki ga imamo trenutno v boju s SARS-CoV-2. Pri tem poudarjamo tako pomen cepljenja za zmanjšanje možnosti obolevanja vsakega posameznika ali lažje oblike bolezni, če kljub cepljenju zbolimo, še bolj pa poudarjamo pomen precepljenosti uslužbencev v zdravstvu zaradi dela z najbolj ranljivimi skupinami prebivalstva.«

Covidnih bolnikov bo vsaj dvakrat toliko kot lani

Beovićeva tako poudarja pomen cepljenja, saj da bomo le tako ohranili covidne oddelke bolnišnic čim bolj prazne, hkrati pa omogočili kakovostno bolnišnično obravnavo tudi necovidnim bolnikom:

»Posebej je pomembna precepljenost tistih, ki so v nevarnosti, da bodo ob okužbi s SARS-CoV-2 potrebovali sprejem v bolnišnico, to je predvsem starejših od 50 let. Če ta skupina ljudi ne bo dovolj zaščitena, imamo lahko ob hitrem širjenju različice delta v bolnišnicah hitro še enkrat toliko ali celo več bolnikov kot lani jeseni. Prav tako ne želimo več, da bi morali zaradi prerazporejanja kadrov z drugih oddelkov omejevati določene bolnišnične programe, saj tudi drugi bolniki potrebujejo našo hitro bolnišnično obravnavo zaradi necovidnih razlogov.«

Ob nezadostni precepljenosti temačne scenarije za slovensko zdravstvo dopušča tudi Matjaž Vogrin, strokovni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor:

»Četrti val, ki prihaja, je lahko zelo velik ali ne tako zelo velik. Edini ukrep, ki je pravzaprav na voljo pri uravnavanju tega, je število cepljenih ljudi. Več ljudi kot bo cepljenih, manjši bo četrti val in bolnišnice bodo lahko izvajale svoje storitve tudi na ostalih področjih. V primeru, da bo prišlo do takšnega vala, kot sta bila drugi in tretji, pa bodo bolnišnice zablokirane in bodo praktično lahko izvajale samo urgentno službo in skrbele za onkološke paciente. Vsi ostali pacienti pa bodo morali počakati. Tako da še enkrat prosim vse prebivalstvo, cepite se!«

Bo javno življenje ponovno ugasnilo?

Bojana Beović poudarja, da so edina alternativa cepljenju ponovno zapiranje šol, podjetij in omejitve gibanja, »ukrepi, ki smo jih že izkusili in jih ne želimo več.«

Podobno Natalija Krajnc iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec: »Pridružujemo se pozivom k cepljenju prebivalstva, saj trenutno stanje cepljenosti proti covidu-19 v Sloveniji nikakor ne zagotavlja dovolj visoke kolektivne zaščite pred okužbo s to boleznijo. S cepljenjem ne ščitimo le sebe, pač pa tudi druge, še zlasti ranljive osebe v svoji okolici, ki bi lahko zbolele s težjo obliko bolezni.

Zavedati se moramo, da je pomemben prav vsak dan, saj smo že v četrtem valu epidemije, ko zbolevajo predvsem mladi, sicer zdravi odrasli in tudi mladostniki.«

Zdravniška zbornica Slovenije za konec v imenu zdravnikov vse prebivalce, ki še niso cepljeni, prosi, da ne odlašajo in se cepijo ter tako zaščitijo svoje zdravje. »Poleg tega ste tako tudi solidarni do ostalih prebivalcev, ki bodo v prihodnjih mesecih potrebovali bolnišnično obravnavo zaradi drugih bolezni in jo bodo lahko dobili pravočasno le, če bodo bolnišnice lahko delovale na vseh oddelkih bolj ali manj nemoteno.«

Tudi na Zdravniški zbornici Slovenije je precepljenost več kot 90-odstotna.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice