Nasilje za šolskimi stenami ni redki pojav. Porast medvrstniškega psihičnega in fizičnega nasilja pristojni opažajo v stresnem obdobju pred zaključkom šole. Kako ukrepati?

Ob koncu šolskega leta so mnogi učenci in dijaki pod stresom, kar lahko še poglobi nestrpnosti in nesoglasja med vrstniki. To pogosto pripelje tudi do porasta nasilja med vrstniki tako psihičnega kot fizičnega. Zato policija, šolsko ministrstvo, ravnatelji, svet staršev in psihologinja dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič pozivajo k aktivnemu preprečevanju, prepoznavanju in obravnavanju nasilja med vrstniki.

V tem šolskem letu več kot 100 prijav na policijo

V letošnjem šolskem letu so slovenski policisti do meseca junija zaznali kar 118 neprimernih ravnanj, ki so jih storili otroci oziroma mladostniki in ki jih lahko opredeljujemo kot nasilje med vrstniki. Policisti sicer pomirjajo, da toliko zaznanih primerov ne pomeni povečanja splošnega nasilja na šolah, temveč le večje zavedanje oziroma osveščenost vseh, da so posamezna ravnanja, ki so za nekoga nesprejemljiva, tudi dejansko neprimerna.

»Najpogosteje zaznana pojavna oblika je bilo psihično nasilje, predvsem preko svetovnega spleta in socialnih omrežij. V posameznih primerih pa je šlo tudi za fizično nasilje,« je pojasnil dr. Simon Slokan iz Uprave uniformirane policije na generalni policijski upravi.

Netoleranca in potreba po dokazovanju

Policisti ugotavljajo, da so najpogostejši razlogi, ki privedejo do nasilja v šoli, nesprejemanje drugačnosti, potreba po dokazovanju posameznikov pred sovrstniki in tudi koristoljubje.

»Varno in spodbudno učno okolje pomeni, da v šoli ob razvoju vsebinskih znanj in kompetenc kot neposreden cilj krepimo tudi socialne veščine, strpnost, spoštovanje drugačnosti in vsem omogočamo razvoj ter doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti,« je poudarila dr. Stanka Lunder Verlič, direktorica Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

»Varno in spodbudno učno okolje soustvarja v učeči se skupnosti, ki v proces poveže vse – učitelje, učence in starše. Gre za dragocen proces, ki se nikoli ne konča. Šola mora dati pobudo, vzpostaviti pogoje in omogočiti skupno učenje, ki mora vključiti učence, ki se učijo, prevzeti svoj delež soustvarjalcev varnega in spodbudnega učnega okolja,« je povedala priznana psihologinja dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič.

Ko se vpletejo tudi starši

V primer nasilja med vrstniki pa velikokrat posežejo tudi starši sami, ki šoli ne zaupajo oziroma trdijo, da konfliktne situacije rešujejo preslabo in prepočasi.

»Težave pri obravnavi primerov nasilja v šolskem okolju zaradi neprimernega vstopanja v šolski prostor, kot so neprimerne intervencije staršev. Imajo pravico, celo dolžnost, vstopati v ta prostor, a le na drugačen način,« je poudaril Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.

»Tu je treba poudariti, da je reševanje takšnih dogodkov izjemno zahteven in kompleksen postopek. Gre za otroke, vsekakor za mladoletne osebe, kjer je izjemnega pomena, da se temeljito preveri vse dejavnike in udeležence nekega dogodka. Hitrost je pomembna pri preprečevanju dogodka, pri reševanju pa se lahko izkaže za neprimerno, saj lahko vodi do napak,« je še dodal Pečan.

Kaj storiti, če si žrtev medvrstniškega nasilja?

Si žrtev nasilja med vrstniki? Vedeti moraš, da to, kar se ti dogaja, ni tvoja krivda! Tisti, ki je nasilen, ravna narobe. Pravico imaš, da se počutiš varno. Zato:

•    Ne čakaj in ne pristajaj na nasilje! Takoj spregovori o svojih težavah. Z odlašanjem in trpljenjem ne bo bolje. Ne dopusti, da se nasilje stopnjuje.

•    Z ustrahovanjem in nasiljem se ne more nihče soočiti sam. Zato povej v šoli učitelju ali učiteljici, strokovnim delavcem, ravnatelju, sosedom ali komu drugemu, ki mu zaupaš! O tem govori tudi s svojimi prijatelji, morda ima kdo od njih podobno težavo. Tako lahko pomagaš tudi drugim, ki jih ustrahujejo ali izsiljujejo.

•    Povej staršem ali skrbnikom in skupaj stopite do učitelja!

•    Povej in zaupaj policistu!
 
Pristojne institucije se namreč lahko odzovemo le, če žrtve o dogajanju, ki je zanje ponižujoče ipd., spregovorijo.
 
Policisti bodo ob prijavi preverili, kaj se je pravzaprav zgodilo in kdo so nasilneži. Nekateri dogodki imajo namreč tudi znake kaznivega dejanja ali prekrška.
 
Pomembno je, da policist izve vse in da se ga žrtev ne boji.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice