Foto: Peter Janjic, Facebook
Spletna družbena omrežja so preplavili videoposnetki, zvočni posnetki in fotografije jat ptic. Kaj je pri tem tako posebnega?

Varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je pojasnil, da gre za žerjave: »Te ptice načeloma ne gnezdijo v Sloveniji, temveč v severni in vzhodni Evropi. Gnezdijo v stepah, ki pa jih v zadnjih letih in desetletjih pogosto nadomeščajo poljske površine.«

Ornitolog je razložil, da se žerjavi navadno ne odselijo v enem samem letu, temveč se med potjo ustavijo na več počivališčih: »Tam preživijo del jeseni, se intenzivno hranijo in si pripravljajo zaloge za daljšo pot v Sredozemlje in Afriko. Večje počivališče žerjavov v naši bližini je na Madžarskem, kjer se jih vsako leto zbere več deset tisoč. Mislim, da je letošnje leto tam ali rekordno ali pa zelo blizu rekordnemu – lani so tam našteli okoli 164.000 žerjavov.«

Foto: Jure Novak, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

»Žerjavi so veliki, dolgonogi in dolgovrati ptiči, ki svojo prisotnost pogosto oznanjajo z glasnim trobljenjem. Gnezdijo v obširnih barjih v tajgi, na aluvialnih ravnicah in ob samotnih gozdnih jezerih. V Sloveniji lahko žerjave opazujemo predvsem na selitvi, ko nas preletijo v značilni 'V' obliki ali pa se v jatah zadržujejo na njivah. Gnezdeči ptiči severne in srednje Evrope večinoma prezimijo na Iberskem polotoku. Pri nas so redni preletniki,« so pojasnili v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Žerjavi se s postajališč premaknejo, ko temperature padejo, je povedal Tilen Basle: »Prišla je občutna ohladitev, zato žerjavi zdaj iščejo novo območje. Jate žerjavov je mogoče opazovati po vsej Sloveniji, največ možnosti za opazovanje pa je na Štajerskem, tudi na Dravskem in Ptujskem polju, pa v Beli krajini ter po večjih dolinah in kotlinah. Večina žerjavov se seli v smeri iz vzhoda proti zahodu Slovenije.«

Seveda ni mogoče natančno vedeti, kako dolgo bo selitev trajala, saj se žerjavi selijo glede na vreme in zaloge hrane na postajališčih. Po izkušnjah iz preteklih let pa ornitologi predvidevajo, da bo selitev čez naše kraje trajala še kakšna dva tedna.

Žerjave običajno prej slišimo kot vidimo

Ornitolog je zagotovil, da tudi laiki hitro ugotovijo, da gre za žerjave: »V tem letnem času so tako velike ptice v tako velikih jatah lahko le žerjavi, gosi ali kormorani. Vse te tri vrste letijo v 'klinu', torej v obliki črke V. Pri žerjavih so jate dostikrat zelo velike. Najlaže pa žerjave prepoznamo po oglašanju. Med selitvijo se zmerom oglašajo in v večini primerov jih prej slišimo kot vidimo. Navadno se selijo visoko v zraku, na višini okoli 500 metrov. Kormorani se v zraku načeloma ne oglašajo, gosi pa se oglašajo povsem drugače.«

Pred desetletjem je bil to zelo redek prizor

Še pred kašnim desetletjem je bilo opazovanje selitve žerjavov pri nas velika redkost, zdaj pa jate žerjavov videvamo vsako leto.

Tilen Basle je dejal, da spremembe selitvenih poti opažajo pri več vrstah ptic, natančnega vzroka za to pa za zdaj še niso uspeli določiti: »Raziskovalci predvidevamo, da se to dogaja predvsem zaradi izgube ustreznih habitatov, verjetno pa tudi zaradi klimatskih sprememb

Tudi zato, ker gre za relativno novost, v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije podatke o žerjavih načrtno zbirajo. Pri tem prosijo za pomoč. Fotografije, videoposnetke, podatke o času in kraju preleta ter približno število osebkov lahko sporočite na Facebook stran društva ali na elektronski naslov [email protected].

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice