Ob obisku Razkrižja, Hotize in Mirišča so prebivalcem zagotovili, da se bo država na vse načine trudila, da bo prizadetim v Arbitražnem sporazumu pomagala, tudi s spremembo zakonodaje in poslušanjem njihovih pričakovanj ter predlogov.

Na kratko to pomeni, da bodo sledili ukrepom sorazmernim njihovim potrebam in ohranjevanju njihovih dosedanjih pravic. Še vedno bodo lahko hodili na slovensko stran, šolali otroke, uveljavljale svoje pravice v Sloveniji, poroča STA.

»Če tega ne storimo, nismo vredni imena slovenska država!«  je dejal premier Miro Cerar.

Dodali so, da bo treba doseči izvršitve skupaj s Hrvaško. Na Razkrižju so celo sprejeli tri sklepe, tamkajšnji župan Stanko Ivanušič se je zavezal, da bo poskušal na drugi strani meje lokalne predstavnike prepričati o nujnosti sprememb meje, da bi lahko o tem skupaj prepričevali Zagreb.

Cerar je prebivalcem ob meji še povedal, da je prišel k njim, ker razume stisko, v kateri so se znašli, vendar pa mora Slovenija odločitev arbitražnega sodišča spoštovati. Dokončna izvršitev odločitve bo možna le v sodelovanju obeh držav, pri tem moramo biti potrpežljiv in se vzdržati dejanj, ki bi lahko pomenila kakšno provokacijo, verjame pa v dobre rešitve, je povedal Cerar in pozval k strpnemu dialogu.

Trpljenje in muke prebivalcev Razkrižja

V imenu Razkrižanov je 26-letno trpljenje zaradi meje oziroma križev pot, kot ga je imenovala, predstavila Cvetka Mesarič, ki z družino živi med mejnima prehodoma oziroma v zaporu, kot je dejala, saj so bile ponoči zapornice zaprte. Mesaričeva je Cerarja opozorila, da so bili ljudje ob meji izigrani, saj je bila naloga haaškega sodišča, da določa mejo tudi po načelu pravičnosti in dobrososedskih odnosov le v Piranskem zalivu, ne pa tudi na kopenski meji.

Cerar je priznal, da so na kopnem arbitri res odločali le na podlagi mednarodnega prava in dodal, da je na to tudi sam opozarjal, vendar pa zdaj ni mogoče sprejeti novega zakona, možno je le v okviru sporazuma s Hrvaško oceniti, kako mejno črto razlagati v realnosti.

Razočarani tudi na Hotizi

Tamkajšnji krajani so prepričani, da je tako stanje nevzdržno. Gre predvsem za visokovodne nasipe ob Muri, za betonarno, zemljišča, daljnovod, nogometno igrišče na Kapci in rodovitno zemljo, ki so ostali na Hrvaškem.

V Mirišču zadovoljni in pomirjeni

Veliko bolj zadovoljen pa je bil Cerar v zaselku Mirišče.

» Še posebej sem vesel, da so ljudje tukaj zdaj bolj sproščeni, končno mirni, da bodo dokončno živeli v Sloveniji. In to je eden od dokazov, kako pomembno je, da imamo sporazum, kajti enkrat za vselej moramo v prihodnjih mesecih določiti to mejo, da bodo ljudje na obeh straneh meje vedeli, pri čem so.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice