V ponedeljek, 5. aprila 2021, se začenja nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil.

Pred začetkom motoristične sezone so na novinarski konferenci na poligonu Barje izkušeni sogovorniki s področja motociklizma podali priporočila za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil in izvedli praktične prikaze varnostnih elementov.

Število registriranih enoslednih motornih vozil se je v zadnjem 10-letnem obdobju povečalo iz 86.826 na 127.272.

Značilno za prometne nesreče voznikov enoslednih motornih vozil je, da se pripetijo predvsem v toplih mesecih oz. v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom, največkrat med petkom in nedeljo.

V letu 2020 je največ voznikov enoslednih motornih vozil umrlo ob sobotah (pet umrlih) in nedeljah (šest umrlih). V zadnjih dveh letih (2019-2020) je v prometnih nesrečah umrlo 45 voznikov enoslednih motornih vozil, vsi, razen ene mopedistke, so bili moški. Delež od vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč je narasel iz 22,5 odstotka v 2019 na 27,5 odstotka v 2020.

Skoraj tri četrtine voznikov enoslednih motornih vozil je v letu 2020 nesrečo, v kateri so izgubili življenje, tudi povzročilo

Enako je tudi petletno povprečje. V obdobju zadnjih petih let je bilo največ povzročiteljev prometnih nesreč v starostni skupini med 35. in 44. letom. Za posledicami teh prometnih nesreč je umrlo največ, 21 udeležencev.

Kot glavna vzroka za nastanek prometne nesreče izstopata neprilagojena hitrost in nepravilna stran/smer vožnje. Zaradi teh dveh vzrokov, ki sta med seboj pogosto tudi povezana, je v zadnjih petih letih umrlo 78 udeležencev oziroma 82 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki enoslednih motornih vozil.

V obdobju zadnjih pet let so vozniki enoslednih motornih vozil z vozniškim stažem do pet let povzročili največ prometnih nesreč (29 odstotkov), za katere je znano, ali so imeli vozniško dovoljenje.

Alkohol je v letu 2020 botroval dvanajstim smrtnim žrtvam, največ v zadnjem petletnem obdobju, med njimi je bilo kar deset povzročiteljev.

Policisti so v letu 2020 ugotovili 7797 kršitev, v letu 2019 pa 7138 kršitev cestno-prometnih predpisov, zato bodo v času nacionalne preventivne akcije predvsem na cestnih relacijah, ki jih motoristi pogosto uporabljajo za vožnjo, izvajali nadzor ob rednem delu.

Ob zaprtju države z namenom zajezitve epidemije sogovorniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Postaje prometne policije Ljubljana in Agencije za varnost prometa pozivajo tudi k doslednemu spoštovanju odlokov.

Če morajo na nujno pot, naj motoristi in mopedisti v prometu ravnajo samozaščitno, naj ne precenjujejo svojih motorističnih izkušenj in ne podcenjujejo razmer na vozišču.

Ostale voznike motornih vozil pozivajo k dodatni pozornosti na cesti, saj so motoristi še posebej ob lepem vremenu pogostejši udeleženci v prometu.

Letos (1. januar - 26. marec) sta po trenutno veljavnih začasnih podatkih v 82 prometnih nesrečah z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil dva voznika umrla, dvanajst voznikov je bilo hudo, 41 pa lažje poškodovanih.

Skoraj tretjini (50 od 82) prometnih nesreč so povzročili vozniki enoslednih motornih vozil sami. V enakem obdobju lani je bilo takšnih prometnih nesreč 92 (56 od teh so povzročili vozniki enoslednih vozil sami), en voznik je umrl, 15 voznikov je bilo hudo, 49 pa lažje poškodovanih. 

Luka Uršič, dipl. zn., reševalec motorist, reševalec na motorju Reševalne postaje Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana: »Prednost motorja je, da smo reševalci hitro na kraju nesreče. A pomlad tudi za nas prinaša dodaten izziv, saj vozniki niso vajeni motoristov - tudi reševalcev na motorju ne.

Od jeseni pozabijo, da sirena lahko pomeni tudi motor na nujni vožnji. Čeprav sem motorist že dolgo in četrto leto reševalec na motorju, so treningi varne vožnje ob začetku sezone skorajda nuja.

Reševalci opravimo dva ali tri, kjer obnovimo tehnike zaviranja, pregleda na cesti. Pri svojem delu pri poškodovanih motoristih najpogosteje oskrbujemo poškodbe glave, trebuha, prsnega koša, medenice, stegnenice. Lahko pride tudi do odtrganin udov, večjih krvavitev.

Videli smo že preveč hudih nesreč z večjimi krvavitvami in težkimi poškodbami, zato si želimo, da so motoristi res dobro pripravljeni na novo sezono in pri vožnji skrajno previdni.«

Lara Lenart, dr. med., zdravnica, nekdanja motociklistična novinarka in motoristka: »Bodimo iskreni - takoj, ko posije prvi spomladanski sončni žarek, smo motoristi z eno nogo že v kombinezonu.

Večina se nas dobro zaveda, da so ceste še vedno mrzle in polne peska, da nas ostali udeleženci v prometu še ne pričakujejo ter da naša 'bajkerska' kondicija niti približno še ni takšna, kot bi morala biti - ampak ko po dolgi zimi ponovno sedeš na motor, čustva naredijo svoje in razum pogosto ostane doma.

Na žalost se ravno to velikokrat konča tragično - in če se kot motoristka spomladanskih temperatur veselim, se jih kot (na sončen vikend dežurna) zdravnica precej bojim.

Telesne poškodbe pri padcu z motorjem so v veliki večini hude. Zato mi veliko pomeni, če lahko na kakršen koli način pripomorem k temu, da se bo v prihajajoči sezoni čim več motoristov zvečer varno vrnilo domov ter da bo telefon 112 zazvonil čim manjkrat.«

Grega Hacin in Mitja Sušnik, policista - motorista inštruktorja na Postaji prometne policije Ljubljana: »Policisti smo skupaj z drugimi ekipami za reševanje pogosto tisti, ki prvi pridemo na kraj prometnih nesreč.

Nesreče motoristov so za nas, ki opravljamo delo na motorju, še posebej stresne. Razumemo naše poslanstvo, da skrbimo za varnost vseh udeležencev v prometu in  da bi bilo  nesreč, sploh s hudimi posledicami, čim manj.

Vsi se moramo zavedati, da za varnost največ lahko naredimo sami. Z odgovorno vožnjo, upoštevanjem vseh predpisov in s tem da smo na cesti vselej zbrani, previdni in posebej pazljivi. Poleg ustrezne priprave na sezono je to ključno za našo varnost.

Vsi se moramo zavedati, da s prehitro ali kakšno drugo nevarno vožnjo lahko hitro pride do posledic, ki si jih ne želi nihče.«

Igor Mihajlik, trener varne vožnje, učitelj vožnje, ocenjevalec na vozniškem izpitu in vodja delovne skupine za enosledna motorna vozila na Agenciji za varnost prometa: »Pred začetkom motoristične sezone morajo motoristi poskrbeti za tri stvari:

  • motoristično opremo,
  • motorno kolo in
  • zase s fizično pripravljenostjo in treningi motorističnih znanj in spretnosti.

Analize prometnih nesreč in dejstva, ki jih ugotavljamo na delavnicah in treningih varne vožnje kažejo, da motoristom včasih primanjkuje izkušenj pri obvladovanju motornega kolesa. Še večji izziv predstavljajo kritične situacije, kjer so napačne reakcije lahko usodne.

Vožnja motornega kolesa je zahtevno opravilo in zahteva precej več motoričnih spretnosti kot vožnja osebnega avtomobila. Ne pozabimo, da smo v primeru prometnih nesreč z drugim motornim vozilom motoristi praviloma tisti, ki jo odnesemo slabše.

Priporočamo, naj se za varno in užitkov polno sezono motoristi permanentno izobražujejo in redno obnavljajo znanje in praktične spretnosti pri upravljanju motornega kolesa.«

Vzdrževano in tehnično brezhibno enosledno motorno vozilo je prvi predpogoj za varno vožnjo

Prav tako je nujna dobra psihofizična kondicija. Na poligonu je bil izveden praktičen prikaz naprave Skidbike, ki motoristom omogoča, da v varnem okolju preizkusijo svoje sposobnosti in da motor bolje obvladajo v različnih situacijah. 

Popolna zaščitna motoristična oprema varuje 

Nujno je, da motoristi poskrbijo za svojo varnost z uporabo dobre zaščitne opreme, v katero spadajo:

  • zaščitna čelada,
  • kombinezon,
  • ščitnik hrbtenice,
  • škornji in
  • rokavice.

Najbolje je, da je oprema v živahnih ter opaznih barvah, da jih lahko drugi udeleženci lažje in hitreje opazijo.

Motoristi naj imajo med vožnjo tudi vedno prižgane luči. Predstavljena je bila uporaba in proženje motorističnega jopiča z airbag zaščito hrbta, ki lahko pomaga preprečiti hujše posledice ob padcih.

Vseh šest v prometnih nesrečah lani umrlih mopedistov, ni uporabljalo zaščitne čelade! Od 16 umrlih voznikov motornih koles, eden ni uporabljal zaščitne čelade. Od dveh umrlih potnikov na motornem kolesu eden ni uporabljal zaščitne čelade. 

Število registriranih enoslednih motornih vozil se povečuje

Število registriranih enoslednih motornih vozil se v zadnjem desetletnem obdobju vsako leto povečuje. V letu 2011 je bilo 86.826 registriranih enoslednih motornih vozil, v letu 2020 je naraslo na 127.272 motornih enoslednih vozil.

Največji preskok je bil med letoma 2016 in 2017, predvsem zaradi spremembe zakonodaje in obvezne registracije koles s pomožnim motorjem. Tudi če spremembe zakonodaje ne upoštevamo, je zabeležena 2,3 odstotna povprečna letna rast.

V kategoriji A na cestah vsako leto približno 2.000 novih voznikov

Podatki o povprečni starosti kandidata na opravljenem praktičnem delu izpita za kategorijo A v šoli vožnje izkazujejo, da je največ opravljenih izpitov v starostnih skupinah od 21-30 in 31-40 let.

Več kandidatov je v vseh starostnih skupinah med moškimi; število žensk kandidatk, ki so opravile praktični del, je najvišje v starostnih skupinah od 21-30 in 31-40 let.

Največ prometnih nesreč motoristov med aprilom in oktobrom

Značilno za prometne nesreče voznikov enoslednih motornih vozil je, da se pripetijo predvsem v toplih mesecih oziroma v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom. Spodnji graf prikazuje podatke za  obdobje 2016 – 2020.

graf 1

Največ tovrstnih prometnih nesreč se je pripetilo v poletnih mesecih – junija (skupaj 735), julija (skupaj 776) in avgusta (skupaj 761).

Število hudo telesno poškodovanih voznikov enoslednih motornih vozil je v 5-letnem obdobju največje v mesecu juniju (154) in juliju (140). V zadnjih petih letih je največ voznikov enoslednih motornih vozil (17) umrlo v mesecu maju ter v mesecu juliju (16).

V letu 2020 je največ voznikov enoslednih motornih vozil umrlo v mesecu juniju (5 umrlih) ter v mesecih april, maj in avgust (po 3 umrli). 

Največ prometnih nesreč je bilo sicer v obdobju 2016-2020 v največjih slovenskih regijah, osrednjeslovenski in podravski statistični regiji. Po številu umrlih prav tako izstopata omenjeni regiji – v podravski je umrlo 21 voznikov enoslednih motornih vozil, v osrednjeslovenski pa je umrlo 17 voznikov enoslednih motornih vozil.

Podatki Urgentnega kirurškega bloka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za obdobje 2017-2020 ter do 23. marca 2021 izkazujejo, da je bilo med obravnavanimi motoristi največ prometnih nesreč oziroma dogodkov tipa »motorist brez trčenja«.

Letos jih je bilo 25, v lanskem letu jih je bilo kljub manjšemu obsegu prometa 344, leto pred tem pa 386. Motoristov, ki so bili v Urgentni kirurški blok Univerzitetnega kliničnega centra Maribor sprejeti zaradi trčenja z osebnim vozilom, je bilo letos enajst, lani 113, leto pred tem pa 142.

graf 2

Vodja Urgentnega kirurškega bloka Uroš Tominc, dr. med., je pripravil nekaj fotografij poškodb.

Med sprejetimi poškodovanci je bil po podatkih Urgentnega kirurškega bloka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana večji delež motoristov kot motoristk, izkazujejo podatki za obdobje 2017-2020 ter 2021.

Največ smrtnih prometnih nesreč motoristov med petkom in nedeljo

Število prometnih nesreč z udeležbo enoslednih motornih vozil je bilo v obdobju zadnjih pet let (2016-2020) največje ob vikendih oziroma med petkom in nedeljo.

Najmanj prometnih nesreč pa je bilo v prvih dnevih tedna oz. med ponedeljkom in sredo. Število umrlih je bilo prav tako največje ob vikendih oziroma ob sobotah (24 umrlih) in nedeljah (27 umrlih).

V letu 2020 je bilo največ umrlih voznikov enoslednih motornih vozil ob sobotah (pet umrlih) in nedeljah (šest umrlih).

Nesreče voznikov enoslednih motornih vozil so se torej pojavljale največ ob vikendih, v popoldanskem času, kar je predvsem povezano z življenjskim slogom voznikov enoslednih motornih vozil ter odnosa do motornih koles – vožnja z motornih kolesom je prej hobi kot nuja.

graf 3

Agencija za varnost prometa, Univerzitetni klinični center v Ljubljani in Postaja prometne policije Ljubljana želijo vse voznike motornih vozil spomniti, da je potrebna dodatna pazljivost in pozorno spremljanje prometa, saj so motoristi zaradi ozke silhuete slabše vidni.

Pozorno morajo spremljati promet, tudi v vzvratnem in stranskih ogledalih, predvsem pa naj vsakič preverijo t. i. mrtvi kot. Že širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko popolnoma zakrije motorista, oddaljenega le 30 metrov.

Vedno naj se tudi prepričajo, da ne izsilijo prednosti (zaprejo poti) motoristom.

Motoristi naj vožnjo prilagodijo svojim sposobnostim obvladovanja motorja, ki najverjetneje niso na ravni lanske jeseni, saj je v vmesnem času veljalo veliko ukrepov za zajezitev epidemije, zaradi česar so mnogi jekleni konjički tudi ob lepšem vremenu ostali v garažah. Naj začetek motoristične sezone ne pomeni sproščanja adrenalina, preizkusa zmogljivosti motornega kolesa in svojih sposobnosti na cesti, ampak predvsem varno uživanje v vožnji.

S spleta

Komentarji (0)

Starejše novice