Redkokdo še verjame v slovenski pokojninski sistem

NovicaKomentarjiDeli na Facebooku Deli na Twitterju Deli na Google Plus Pošlji po elektronski pošti

Moje ime:

Moj email:

Prijateljevo ime:

Prijateljev email:

Besedilo:

Povezava bo samodejno pripeta v sporočilo

Redkokdo še verjame v slovenski pokojninski sistem

Pokojninske reforme se vrstijo, spremembe pa še čakamo.

Redkokdo še verjame v slovenski pokojninski sistem
  • Redkokdo še verjame v slovenski pokojninski sistem Redkokdo še verjame v slovenski pokojninski sistem

Vlada in socialni partnerji so že marca sprejeli izhodišča za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi se naj postopoma uveljavila do leta 2020.

Kaj vse je narobe s sedanjim stanjem?

Težava je v nizkosti plač in pokojnin, ki že dolgo ne zagotavljajo več dostojne starosti ter pravne in socialne varnosti ljudi. Razmerje med številom zavarovancev in upokojencev pa je eno najnižjih v Evropi. Četudi se lani koalicija ni strinjala s potrebo po reformi, ker naj bi že obstoječa pokojninska reforma, uveljavljena v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, dajala rezultate, na katere bi bilo treba čakati do leta 2019. Vendar pa so strokovna mnenja udarjala po zakonodaji, ki ni zagotavljala dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne.

Delovno aktivni se zmanjšujejo vsako leto za povprečno okoli 8000 ljudi, kar pa lahko pušča večje posledice na gospodarstvu in njegovi rasti. In če bo upokojencev več kot zavarovancev, ne bo dovolj, da bodo delali le starejši dlje – zaposliti bo treba več mladih. Danes naj bi se s težavami pri pridobivanju ustreznih kadrov soočala kar tretjina podjetij.

Že v letu 2012 so se pripravljali osnutki reforme, ki naj bi izenačili spola pri odhodu v pokoj in zvišali dohodek. Pokojninska reforma bi morala prinesti dostojno višino pokojnin in finančno vzdržnost samega sistema. Cilj sedanje reforme je, da bi višina pokojnine znašala vsaj 70 odstotkov plače in zagotovilo transparentosti delovanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Celostna pokojninska reforma naj bi temeljila na treh stebrih: prvem, ki je pretočen in obvezen, drugem naložbenem in obveznem ter tretjem, naložbenem in prostovoljnem. Omenjeni sistem naj bi začeli uporabljati leta 2019, prilagojen pa naj bi bil mlajši generaciji, ki bi prva izplačila prejela leta 2061.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je že lansko leto pripravilo Belo knjigo o pokojninah, ki obravnava možnosti in načela pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Do letošnjega aprila so razpravljali o izhodiščih reforme, da bi pokojninski sistem naredili trden in vreden zaupanja.

Kaj si reforma prizadeva?

Reforma naj bi upoštevala načelo »vsako delo šteje« pri ustrezni socialni varnosti s plačilom in pravico, dvig upokojitvene starosti in s tem podaljšanje delovne aktivnosti, poenotenje različnih dob, preglednejšo odmero pokojnine po načelu ekvivalence žensk in moški, z zavedanje o morebitnih spolskih razlikah, ki obstajajo na trgu dela.

Usklajevanje pokojnin naj bi delovalo po sistemsko določeni formuli, ki bi zagotavljala ohranjanje realne vrednosti višine pokojnin, na področju invalidskega zavarovanja pa mora postati poklicna rehabilitacija temeljna pravica, pri čemer bo treba vzporedno prilagoditi sisteme, povezane z invalidskih zavarovanjem.

Dodatno pokojninsko zavarovanje ne bi šlo na račun zmanjševanja pomena I. stebra in invalidskega zavarovanja, ampak bi bilo določeno v smislu nadgradnje višine dohodka v času upokojitve. Poskrbeli pa bi tudi za učinkovit nadzor nad plačevanjem prispevkov in zagotovitev varnosti tistih zavarovancev, ki niso ustrezno poravnali prispevkov.

Veliko pa se je pisalo o predlogu spremembe zakona, s katerimi upokojenec z leti pokojninske dobe dobi mesečno 500 evrov neto. Določeni so tudi pogoji za upokojitev pri nižji starosti z razlogi, kot so: skrb za rojenega ali posvojenega otroka, služenje obveznega vojaškega roka, začetek dela pred 18. letom, delanje na zdravju škodljivih delovnih mestih ali zaradi osebnih okoliščin, kot je zdravstveno stanje.

Zviševanje upokojitvene starosti ne gre vsem na roko …

Tisti, ki se bodo upokojili starostno ali invalidsko (in ne predčasno), bodo morali doseči 40 let pokojninske dobe, kar bo od leta 2018 veljalo tako za moške kot za ženske.

Nizke pokojnine so pravzaprav odraz prenizkih plač, kar pa opozarja na narobno delovanje sistema, saj ni poskrbljeno za človekovo varnost. Zaradi tega se vse manj ljudi odloča za upokojitev. Leta 2013 so zvišali tudi osnove za dokup pokojninske dobe (ki znaša povprečno mesečno bruto plačo zavarovanca pred vložitvijo iz prejšnjega koledarskega leta, povečano za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu vložitve zahteve), kar je tudi odločilni faktor, da se ljudje ne odločajo za zgodnejšo upokojitev. In ko smo pobrskali, če se dokup izplača, smo ugotovili, da se dokupljena zavarovalna doba ne šteje enako kot pokojninska doba brez dokupa. Leta 2016 je cena mesečnega dokupa znašala 385,86 evrov, torej letnega 4.630.38 evrov (na povprečno mesečno bruto plačo 1.584,66 evrov in prispevano stopnjo 24,35).

Delovno aktivni imajo še druge možnosti.

Če še delate najmanj 2 uri na dan, lahko ostanete delovno aktivni kot zaposleni ali samozaposleni in prejemate 75 odstotkov pokojnine. Z višanjem opravljenih delovnih ur pa se niža odstotek prejete pokojnine, pri 7 ur dnevnem delu, prejmete 12,5 odstotkov pokojnine.

Tako vam ostane s. p., avtorska in podjemna pogodba, ena izmed oblik zaslužka pa je tudi opravljanje osebnega dopolnilnega dela, kar pa pri upokojencih ne vpliva na izplačevanje pokojnin ter izplačevanje pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

 

Barbara Mastnak
petek, 14 Julij, 2017 - 07:23 Osveženo: 14. Julij 2017 - 9:51

Soustvarjaj

Komentarji

Dodaj komentar

CAPTCHA
Da bi preprečili nezaželjeno dodajanje vsebin, odgovorite na enostavno vprašanje.
Fill in the blank.

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.