Tako tuje kot domače raziskave nakazujejo, da se je duševno zdravje v pandemiji covida-19 poslabšalo. Dokaj konsistentno pa kažejo tudi, da so mladi med bolj prizadetimi, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Tako so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v raziskavi med študenti zaznali visoke ravni anksioznosti, le okoli 22 odstotkov sodelujočih pa ni poročalo o simptomih depresije.

Kot so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so raziskavo izvedli v okviru projekta Ukrepi na področju obvladovanja širitve covida-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva, ki ga izvajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Anketiranje je potekalo od 9. februarja do vključno 8. marca letos. Vprašalnik je delno ali v celoti izpolnilo 7154 študentov, od tega 83,86 odstotka rednih študentov. V objavljenem sporočilu predstavljajo ugotovitve slednjih. Njihova povprečna starost je bila 22,85 leta.

Večina je bila ženskega spola, 72,5 odstotka, iz osrednjeslovenske regije in so študentke oziroma študentje Univerze v Ljubljani, 74,1 odstotka.

Polovica študentov poroča o zmernih do resnih simptomov depresije

Sodelujoči so na lestvici zaznanega stresa v povprečju dosegli 7,96 od 16 točk, pri čemer višje število točk pomeni višjo raven zaznanega stresa. Le 22,4 odstotka sodelujočih ni poročalo o simptomih depresije, pri 54,94 odstotka pa so bili prisotni zmerni do resni simptomi depresije.

O resnih simptomih depresije je poročalo 16,02 odstotka sodelujočih. Da prisotni simptomi depresije niso imeli močnega vpliva na njihovo vsakodnevno funkcioniranje, pa je navedlo 37,5 odstotka sodelujočih študentov, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Študenti so podobno poročali tudi o visokih ravneh anksioznosti. Le 23,3 odstotka ni poročalo anksioznih simptomov, 51,3 odstotka je poročalo o zmernih do resnih simptomih anksioznosti, pri čemer je o resnih simptomih anksioznosti poročalo 30,7 odstotka sodelujočih.

Tretjina sodelujočih študentov je ocenjevala, da te težave nimajo močnega vpliva na njihovo vsakodnevno funkcioniranje.

Študenti poročajo tudi o samomorilnih mislih

Glede na raziskavo so bile med študenti prisotne tudi visoke stopnje samomorilnih misli. Da ima take misli več kot polovico dni, je poročalo 5,1 odstotka udeleženih, pet odstotkov pa je navedlo, da jih doživlja skoraj vsak dan.

V raziskavi so preverjali tudi različne vidike šolanja na daljavo v povezavi s težavami v duševnem zdravju. Najnižje stopnje zadovoljstva s študijem na daljavo so izrazili študenti, ki so trenutno imeli zmerne do resne simptome depresije in anksioznosti, neodvisno od predhodnih težav v duševnem zdravju.

Pred epidemijo je 31,6 odstotka študentov poiskalo pomoč v primeru duševne stiske, medtem ko je v času epidemije pomoč v primeru duševne stiske poiskalo 56 odstotka udeleženih, od tega je približno tretjina oseb pomoč iskala pogosto. Najpogosteje so pomoč poiskali v pogovoru z bližnjimi ter na spletu, še navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Default (nepreverjen)

S tem se jaz borim ze vrsto let pa nikomur ni Mar... Jebite se vsi skupaj z vasimi mehkuzci vred

Zikollino (nepreverjen)

Nedolgo, nedaleč od nas, so ljudje 5-6 let zaradi vojne preživeli po kleteh in drugih zakloniščih ... kako naj v strokovnost bodočih diplomantov zaupamo, če jih zjebe 6 mesečna abstinenčna kvaz izolacija ... menim, s takimi diagnozami kot so suicidne misli in razne stiske depresije, je takim nadaljevanje študija treba prepovedati ... kdor ni sposoben za fakulteto in njih izzive, naj dela v naravi, med ptički in na posekah sadi drevje (pošumljavanje) ... verjemite, po par tednih bodo vsi nazaj ... zdravi kot dren ... kako že? ... "arbeit macht ..."

Starejše novice