Sindikat kmetov in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije o upravljanju z divjadjo in zvermi.

Danes je v Hočah pri Mariboru potekala javna tribuna o upravljanju z divjadjo in zvermi v Sloveniji, ki sta jo organizirala Sindikat kmetov Slovenije (SKS) in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Prisotni kmetje so si bili enotni, še zlasti po predstavitvi ureditve tega področja v Avstriji, v Nemčiji in na Hrvaškem, da so rešitve pri nas za kmete sila neugodne. Sistem terja nujne spremembe, ki bodo omogočale uspešnejše kmetovanje in upravljanjem z gozdom.

Predsednik sindikata Anton Medved je izpostavil, da kmetje niso suvereni lastniki svojih zemljišč. »Plačujemo dajatve od dejavnosti, ob tem pa naše površine uporabljajo drugi državljani za rekreacijo, nabiralništvo in lovstvo. Na naših površinah se preživljajo divje živali, med njimi divjad, ki povzroča preveliko škodo in treba je ukrepati. Nekdo ima o tem napačne predstave, divjadi in zveri je preveč!« je zaključil Medved.

Če vidiš divjad podnevi, potem jo je preveč

S tem se je strinjal tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, ki je povedal izkušnjo izpred desetletij, ko je bilo merilo za (pre)števičnost divjadi ugotovitev, da »če vidiš divjad podnevi, potem jo je preveč«.

Ponekod morajo kmetje kmetovati v ogradah

Z mislijo, da postaja problem z divjadjo in zvermi vse bolj neobvladljiv, je v imenu Sindikata kmetov Slovenije povzel težave na kmetijskih zemljiščih podpredsednik sindikata Franc Küčan.

»Marsikje na Goričkem morajo kmetje kmetovati v ogradah. Splošni problem je, da je kmetovanje omejeno. Ogrožen je prostor, kjer kmet živi, zato se opušča živinoreja, poljedelstvo, s tem narašča zaraščenost. Na preostalih kmetijskih zemljiščih se prehranjuje divjad, od katere ima kmet zgolj škodo.«

Janez Beja, predsednik Območne enote KGZS Ljubljana, je povedal, da je zaradi divjadi mladje v gozdu, zlasti zaradi jelena, močno objedeno. Divjad dela nepopravljivo škodo, že okrog 500.000 ha gozdov je takih, da je vidna škoda.

Predstavili tudi tuje prakse

Tuje prakse je najprej predstavil Wolfgang Holzer z deželne kmetijske zbornice Avstrijske Štajerske, kjer je za lastni lov potrebno 115 ha zemljišča. Pri oddaji v najem je cena 80 do 100 € na ha na leto. V primeru skupnega lova so skupnosti na občinski ravni, ki lahko lovišče oddajo. Najem je vedno 10-leten.

Ob pojavu škod mora iti lastnik do lovca in prijaviti škodo. Roki so zelo kratki. Če se lovec in kmet ne strinjata, je na drugi stopnji mediator. Škodo mediator oceni. Če se strinjata sledi poravnava, če ne, gre stvar na sodišče. Nemško ureditev je predstavil Ivan Karlovčec, madžarsko pa Katalin Süle.

Kmetje in KGZ podali zahteve

Sledila je razprava, v kateri so sodelovali številni lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč. Izpostavili so različne primere škod in težave, s katerimi se soočajo zaradi prevelikega števila divjadi in zveri. Na podlagi razprave sta Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije podajala naslednje zahteve: 

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
ivynajavonn (nepreverjen)

Debili razpravljajo o debinih stvareh..
Eden izmed najbolj butastih stavkov: "Na NAŠIH površinah se preživljajo divje živali, med njimi divjad, ki povzroča preveliko škodo in treba je ukrepati." NIČ ni naše, vse je od narave. Preveč človek misli, da si lahko vzame kar hoče.

Starejše novice