»V Sloveniji se za letos napoveduje skoraj 50-odstotno zmanjšanje pridelka jabolk v primerjavi z lanskim letom, ki je bil zaradi pozebe katastrofalen,« so sporočili iz Kmerijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Kot so zapisali v zbornici, so vremenske ujme in dolgotrajne suše razlogi, da se tudi po svetu pričakuje do deset odstotkov manjši pridelek od napovedanega.
Sadjarje poleg vremenskih neprilik pestijo vse višji stroški pridelave in ogromna rast cen električne energije.
V zbornici pričakujejo »učinkovito ukrepanje države pri zniževanju stroškov hlajenja sadja v hladilnicah, v nasprotnem primeru bo to občutno vplivalo na dvig maloprodajnih cen jabolk«.
Ob tem pozdravljajo napoved interventnega zakona za omilitev posledic letošnje suše v kmetijstvu, ki da bo vsaj delno omilil posledice letošnjega izpada pridelka.
A menijo, da ta pomoč ne bo dovolj. Nujna bo tudi dolgoročna prilagoditev sektorja novim razmeram ob vzajemnem sodelovanju sadjarjev in stroke.
Kakšna je prihodnost slovenskega sadjarstva?
Osrednja tema današnjega posveta na sejmu Agra je bila okrogla miza z naslovom: »Prihodnost slovenskega sadjarstva – ali bomo sploh lahko še pridelovali sadje?«
Udeleženci posveta so spomnili, da predlog evropske uredbe o trajnostni rabi pesticidov za Slovenijo predvideva 58 odstotno zmanjšanje uporabe in tveganja fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030 glede na izhodiščno obdobje.
Udeleženci okrogle mize so izrazili resne pomisleke glede doseganja zastavljenih ciljev zmanjševanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev v pridelovalni praksi, nezagotavljanja ustreznih alternativ in pomanjkljivega prenosa znanja do uporabnikov.
»Trenutni predlog evropske uredbe resno ogroža konkurenčnost slovenskega sadjarstva v primerjavi z drugimi državami in s tem posredno tudi ustrezno zagotavljanje samooskrbe s slovenskim sadjem, ki je po podatkih Statističnega urada Republike najnižja do sedaj - v lanskem letu se je znižala za 22 odstotnih točk na 14 odstotkov,« so sporočili iz zbornice.
»Prihodnost slovenskega sadjarstva je v luči novih predlogov evropske zakonodaje in trenutnih razmer na trgu postavljena pred številne izzive,« so še zapisali.
Poudarjajo, da je bistvena hitra prilagoditev sektorja ob vzajemnem sodelovanju pridelovalcev in stroke ter to, da zastavljeni cilji evropskih uredb ne povzročijo zmanjševanja kmetijske pridelave, opuščanje kmetovanja in s tem posredno nizke samooskrbe s hrano v Sloveniji.
Menijo, da bi to lahko povzročilo še večjo odvisnost od uvoza hrane, ki je v trenutnih gospodarskih in političnih razmerah precej nezanesljiva.
»Zato je nujno, da so kriteriji za zmanjševanje zaščitnih sredstev sorazmerni, realno uresničljivi, da upoštevajo posebnosti posamezne države in da kmetom pridelovalcem omogočajo trajnostno kmetovanje tako v ekonomskem, okoljskem in družbenem vidiku,« so dodali.
Starejše novice
