Vir: spletna stran Policija.si
»Upokojena« policijska psička Tisa je svoj novi dom našla v Ljubljani. To je zgodba o prijateljstvu med človekom in psom, ki vam bo ogrela srce.

Biserka iz Ljubljane je postala lastnica psičke Tise, ki je do svojega 11 leta starosti služila Policijski upravi Murska Sobota.

Kako se je njuna skupna zgodba začela?

»Če na primer celotno kariero javne uslužbenke v javnem sektorju oddelaš v interesu javnosti, pa še to večinoma na represivnem področju, niti v pokoju ne moreš iz svoje kože, mar ne?« pripoved začne Biserka, kot je zapisano na spletni strani policije.

Ko je v okolišu naletela na križišče brez semaforjev, po njenem mnenju nezadostno osvetljeno, je na spletni strani policije iskala kontakt komandirja s tega področja. 

In naletela na napis: »Tisa išče novi dom!«

Vir: spletna stran Policija.si

Prvo srečanje

»Sestrična Tina, skrbnica in dobra poznavalka psov, se je prijela za glavo, ko je slišala, da se zanimam za posvojitev belgijske ovčarke ... in še iz policije!

Pa sem se lotila spoznavanja pasme po internetu in YouTubu, a računala sem tudi na izkušnje iz 16-letne skrbi za domačega ljubljenčka, kokeršpanjela Rona. Vem, da ni primerjave, prosim, ne smejte se,« nadaljuje Biserka.

Nato se je odpravila na ogled, spoznat Tiso.

»Priznam, pričakovala sem 'maligatorja', ki se vzpenja na zadnje tace, z na stežaj odprtim, penastim gobcem, polnim ostrih čekanov.

Že sem hotela počepniti z izproženo dlanjo ... A približalo se mi je eno, na videz prijazno bitjece, mahajoč z repom, kar je vodja pospremil z besedami: 'Vas je že tam na začetku 'poskenirala', gospa, ni vam treba počepniti.'

In res, povohala me je, jaz sem jo celo lahko pobožala in ljubezen z moje strani je bila v tem hipu potrjena.

Ogled se je nadaljeval z dolgim sprehodom, ko sem držala povodec, in v sproščenem pogovoru o vsem, kar me je zanimalo o Tisi. Posnela sem tudi prve fotografije, najlepša mi je ovekovečen 'prvi poljub' na stopnicah enote.«

Psa si je želela že kot otrok

Obiskov je sledilo še nekaj, Biserko pa je nekoliko jezila vsa birokracija, ki je sodila zraven. 

»Morate me razumeti, že kot otrok sem si želela psa, a so bili doma neusmiljeni, češ, 's psom se je treba ukvarjati, pes ni za stanovanje ...'.

Mnogo kasneje sem popustila želji odraščajočih hčera in jima podarila kokeršpanjela, da ne bi bili preveč sami v ogromnem naselju, dokler sem bila v službi, dostikrat popoldne in še zvečer. Vse tri smo bile presrečne, z nami je dočakal več kot 16 let.

Imela sem srečo in malo pred svojo okroglo obletnico sem Tiso uspešno izlicitirala, papirji so bili podpisani, kupnina plačana in vaša upokojenka Tisa je postala upokojenki Bisi stalna spremljevalka, zaupnica, družabnica. Postala je moja. Bolje rečeno, jaz sem postala njena. Prijateljica in skrbnica.«

Vir: spletna stran Policija.si

Čustveno slovo ob prevzemu

Ob primopredaji in prevzemu v Gmajnicah je bilo slovo vodje murskosoboške enote vodnikov službenih psov Petra Rančigaja od Tise zelo čustveno.

»Stala je že v mojem prtljažniku, božal jo je in ji potihoma govoril: 'Vse je v redu, Tisa, greš na boljše, vse je v redu, na boljše greš, veš, Tisa, na boljše.'

Oklevam, a to moram napisati: če me upokojeno inšpekcijsko oko ne vara, se mi je za hipec zazdelo, da so se mu orosile oči.

Čudovit človek je, če zna ob zahtevni in odgovorni službi pokazati svoja čustva. Prizor je z zanimanjem spremljala večja ekipa pred vhodom, ki je slovo od Tise pospremila z glasnimi pozdravi in ploskanjem.«

Kako se je Tisa znašla v novem domu?

Sprva je bilo prisotnih nekaj pomislekov, kako se bo Tisa znašla v prestolnici, ki je ni bila vajena.

A skrbi so bile odveč.

»Prvo spoznavanje z lepo, zeleno okolico in reko Ljubljanico, pa srečanja z drugimi psi - vse je potekalo brez kakršnih koli težav, ni je bilo slišati, ni zarenčala niti zalajala. Na zelo obljudeni glavni tržnici, kamor meščani peljemo tudi svoje pse, se naša Tisa ne ozira na nikogar in hodi ob nogi.«

Najbolje se spi ob lastniku

»Čakajoč dva dolga meseca na to žverco sem ji pripravila ličen in velik zaboj, ji sešila blazine in tako dalje. Pa je bil ves trud zaman in v hipu scefran, polnilo pa povsod. Torej, moja predstava, da bo spala posebej v svojem mehkem prostoru, se je sfižila. Obveljala je Tisina odločitev, da se najbolje spi pri meni,« izpostavlja Biserka.

»Videti bi morali, kako mirno spi, kot dojenček, pokrita z odejico, zjutraj pa osluškuje, kako diham, se skrajno previdno približa ter se me z enim samim 'brkcem' dotakne po obrazu in čaka na mojo reakcijo.«

Vir: spletna stran Policija.si

Vsakič, ko prime povodec, slaba volja izgine

Tisa je z Biserko skoraj dve leti in postali sta nerazdružljivi.

»Doslej Tisa ni bila niti trenutka sama doma. Spremlja me povsod po opravkih, strpno počaka pred vhodom, doma pa mi sledi kot senca.

Njena družba mi veliko pomeni tudi z zdravstvenega vidika - vsakič ko primem povodec, izgine slaba volja, žalost, ne mislim na preteklost, ne mislim na prihodnost, sprehajava se le ona in jaz in to je pravi 'carpe diem'.«

V zapisu na spletni strani policije je izpostavila še: »Želim si, da tako še dolgo ostane, a več kot 13 let in pol je že tu, tako da bo slovo enkrat neizprosno prišlo. Do takrat pa bom z vsem srcem in trudom lepo skrbela zanjo.«

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Templer (nepreverjen)

Vsaka vam čast gospa Biserka.

Čunga - lunga (nepreverjen)

Pes je edino živo bitje, ki ima gospodarja-ico raje kot sebe. Še veliko lepih dni vama želimo!

Starejše novice