Možje v modrem razkrivajo, kako prepoznajo morebitno zavarovalniško goljufijo. Preverili smo tudi, kakšno je pravzaprav delo v digitalni forenziki, s pomočjo katere odkrivajo prevarante.

Slovenijo je v minulih dneh pretresla vest o nenavadnem poskusu zavarovalniške goljufije, v katerem si je 21-letnica z žago odrezala roko nad zapestjem, da bi si z družino zagotovili visoko odškodnino.

A v Sloveniji tudi primerov zavarovalniških goljufij po prometnih nesrečah ni malo. Zavarovalniške goljufije nasploh so kaznivo dejanje, opredeljeno v 211. členu Kazenskega zakonika.

Predpisana zaporna kazen za dokončano kaznivo dejanje je kazen zapora do treh let, v kolikor dejanje ostane pri poskusu, je predpisana kazen zapora do enega leta. Če je govora o dokončanem kaznivem dejanju, pri čemer bi bila zavarovalnici povzročena velika premoženjska škoda (nad 50.000 evrov) pa se storilca kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

Izdajajo jih tudi malenkosti

A kako goljufom sploh pridejo na sled? Kot pojasnjujejo možje v modrem, so indici, ki policistom dajo vedeti, da bi v določenem primeru prometne nesreče lahko šlo za zavarovalniško goljufijo, naslednji:

  • sledovi (predmetov, laka stekla ... ) na kraju in na vozilih se ne ujemajo s poškodbami na vozilu in predmetih;
  • vozilo je zelo poškodovano, na kraju pa ni nobenih odpadlih delov;
  • na podlagi zbranih obvestil je ugotovljeno, da je voznik bil nekdo drug;
  • izjave udeležencev in prič se ne ujemajo.

Ob hudih prometnih nezgodah in nesrečah v nejasnih okoliščinah policisti, sodišča in zavarovalnice na pomoč pokličejo strokovnjake. Vse bolj se kot metoda odkrivanja vzrokov prometne nezgode uveljavlja digitalna forenzika, ki razkriva ključne informacije o dogajanju v vozilu pred nesrečo.

Filmsko delo, ki razkriva goljufe

Jože Škrilec je strokovnjak na področju digitalne forenzike. Delo, ki ga opravlja je morda videti filmsko, a za vsem skupaj stoji ogromno znanja. Vsak primer je unikaten, s pomočjo digitalne forenzike pa lahko pridobi veliko več informacij kot s klasičnimi metodami.

Menda človek z leti dela na tem področju razvije občutek za sumljive primere in tako Škrilec danes že nekako začuti, če kaj ni v redu. Zgovorne so na primer posamezne deformacije, položaj vozil ali izjave o poteku nezgode. V neprecenljivo pomoč je instrument, ki je skrit v vsakem avtomobilu in beleži podatke o dogajanju v vozilu pred nesrečo.

»Zapisovalnik dejansko shrani podatke o trčenju in pa tudi podatke do pet sekund pred trčenjem. Se pravi – od hitrosti do reakcije voznika, ali je zaviral ali ni zaviral, obrate motorja pa tudi padec hitrost na določeni razdalji in kdaj je voznik začel zavirati. Razkrije lahko tudi, ali je voznik sploh odreagiral ali je šlo za namerno povzročitev prometne nesreče,« razlaga Jože Škrilec, strokovnjak za digitalno forenziko.

Veliko razkrijejo tudi simulacije trkov, iz poškodb na vozilu se na primer učijo tudi zavarovalni agentje. Sicer pa Škrilec k sreči opaža, da je poskusov zavarovalniških goljufij z avtomobilskimi nesrečami bistveno manj, kot pred leti.

Kot pravi, »so zavarovalnice začele sistematično spremljati trende, tudi organizirane skupine so nekako ustavljene pri teh nečednih početjih, prav tako je bistveno bolj pozorna policija«. 

Ob tem dodaja, da rezultate kaže tudi večje osveščanje ljudi. Posamezniki, ki se okoriščajo na račun zavarovalnic, navsezadnje udarijo po žepih nas vse.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice