Odvila se je 17. Parada ponosa, ulice pa so zavzele mavrične barve.

Letos je med 9. in 17. junijem potekal Festival Parada ponosa 2017,  ki se sinoči zaključil z značilno parado. Številni sodelujoči so se tradicionalno sprehodili po ljubljanskih ulicah ter opozorijali na diskriminacijo in neprijetne občutke, s katerimi se še vedno spopadajo zaradi spolne usmerjenosti in/ali identitete.

Gre za organizacijske ideje Društva Parada ponosa, ki pa si prizadeva k vzpostavitvi nediskriminatorne in odprte družbe, ne glede na katerokoli osebno okoliščino.

Društvo deluje kot prostovoljska, mladinska, samostojna in nepridobitna organizacija civilne družbe, ustanovljeno pa je bilo z namenom uveljavljanja človekovih pravic in interesov lezbične, gejevske, biseksualne, transpolne, interseksualne, queer in ostale po družbenih pogojih različno opredeljene LGBTIQ+ populacije.

»Za tako vrsto ljudi …«

Prva parada se je zgodila leta 1969 v lokalu Stonewall v New Yorku, kjer se je racijam in nasilju policistov uprla ameriška skupina lezbijk in gejev. Tako so kot spomin na ta dogodek organizirane tovrstne parade po svetu in opozarjajo na diskriminacijo istospolno usmerjenih, danes pa tudi simbolizirajo proslavo različnosti in strpnosti.

Pri nas je prva parado ponosa nastala kot odziv na dogodek v enem od ljubljanskih lokalov, saj so pri vstopu varnostnika zavrnili gejevskega aktivista, ker lokal ni bil primeren »za njegovo vrsto ljudi«.

Vprašanje človekovega dostojanstva

Po več kot tri desetletjih boja za pravice homoseksualcev v Sloveniji, po zahtevah o prepovedi diskriminacije do istospolnih v zgodnjih devetdesetih, po dveh referendumskih poskusih in po protiustavnem zakonu o registriranih partnerski skupnosti je skupnost LGBTIQ+ dosegla, da je v veljavo stopil Zakon o partnerski zvezi. Tako se je ravno letošnjega februarja v Mariboru dogodila prva gejevska poroka, saj so z novim zakonom upravičeni do pravic, enakim tistim iz zakonske zveze, s čimer so pridobili prej manjkajočo pravno zaščito.

Četudi sta odslej istospolna partnerja razumljena kot ožja družinska člana in upravičena do zdravstvenega zavarovanja po partnerju, odsotnosti z dela ali nadomestila zaradi nege ožjega člana, odškodnine za smrt ali težko invalidnost partnerja (in skrb za njegovega mladoletnega otroka), pa do oploditve z biomedicinsko pomočjo in posvojitve otrok še niso prišli.

Vendar pa LGBTIQ+ skupnost meni, da diskriminacija ostaja. Društvo ponosa je izjavilo, da naj bi se polovica mladih počutila zunaj ogroženo, več kot trideset odstotkov pa lahko poda svoje izkušnje z nasiljem in diskriminacijo zaradi spolne usmeritve in/ali identitete.

Tako so imeli mladi tudi letos priložnost spregovoriti o šolskem nasilju, medvrstniški agresiji in šikaniranju, družinski nesprejetosti, očitkih izpostavljenosti in provokativnosti pa tudi o nedefiniranih genitalijah, operacijah, sterilizacijah in podobnih negativnih okoliščinah.

V družbi potlačeno znanje

Letos so se posvetili interspolnim osebam, pri katerih gre za različne kromosomske ali genitalne anomalije, torej za biološko oziroma telesno nejasnost spola v okviru binarnega spolnega sistema. Povprečno naj bi se rodila ena interspolna oseba od dvestotih.

Lovro Centrih je na spletni strani Parade ponosa zato objavil, da je letošnji dizajn zato v rumeni barvi, saj ta simbolizira nebinarnost in je barva vseh spolov. Prav tako pa gre za kričečo in opozorilno barvo, vredne pozornosti. Medtem ko ji v nasprotje stopa črna, ki stopa v nevidno polje, a deluje kot iluzija, kot je iluzija enakost v sedanji družbi, saj »tisti, ki niso enakopravni, ostajajo nevidni, pod površjem in stran od oči javnosti«.

Program letošnjega festivala

Program je nanizal več kot 15 različnih dogodkov, od filmskih projekcij, razstav in diskusij do koncertov in zaključne parade, kjer so spregovorili o problematiki, ignoranci institucij in družbe, o občutljivosti šibkejših in zatiranih, o družbenem stanju, sovražnih govorih in diskriminaciji ter predvsem o odgovornosti tistih, ki razpolagajo z družbeno in politično močjo.

Foto: Borut Živulovič/BoBo

Preberite še

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice