Temperature se pri nas višajo hitreje od svetovnega povprečja, kakšne spremembe to prinaša?

V Poročilu o okolju v Republiki Sloveniji 2022, ki ga je izdala Agencija Republike Slovenije za okolje, je navedeno tudi dejstvo, da se temperature v Sloveniji višajo hitreje od svetovnega povprečja.

Posledice podnebnih sprememb se bodo odražale v višanju gladine morja, višanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov, kot so poplave, suša in toča.

Najbolj zaskrbljujoč je dvig gladine morja

Zaradi močno spremenljivih padavin smo v zadnjih dveh desetletjih priča hudim sušam in obsežnim poplavam, projekcije pa kažejo, da se bo trend povečevanja pogostosti in jakosti suše nadaljeval tudi v prihodnosti. 

Od začetka sistematičnih meritev leta 1961 do leta 2020, se je temperatura zvišala za 2,4 stopinje Celzija, najbolj poleti, in sicer za kar 3,3 stopinje.

Ena najbolj zaskrbljujočih posledic podnebnih sprememb v Sloveniji je dvig gladine morja. Višina morja se je med letoma 1960 in 2019 zvišala za kar 11 centimetrov.

Vse več bo poplav, neurij in suše

Spremembe v podnebju v Sloveniji je možno opaziti tudi pri sneženju. Povprečna višina snežne odeje je nižja za 50 odstotkov.

Zaradi podnebnih sprememb so tudi vse pogostejše hudourniške poplave v toplem delu leta, poplave v zimskem času, močnejša neurja s točo in močnim vetrom, vse pogostejše in močnejše pa so tudi suše. 

Po poročilu Agencije Republike Slovenije za okolje Slovenijo lahko v prihodnosti pričakujemo še več sprememb: 

• višja temperatura v vseh letnih časih,
• več vročinskih valov, ki bodo daljši in močnejši,
• daljša rastna doba,
• manj mrzlih in ledenih dni,
• manjša raba energije za ogrevanje,
• večja raba energije za ohlajanje.

Stanje je zaskrbljujoče, razmisliti je potrebno o ukrepih

Stanje v energetiki je zaskrbljujoče predvsem zaradi počasnega uvajanja obnovljivih virov energije. V Sloveniji je moč vetra opazno manjša kakor v večini evropski držav, zato so možnosti za izkoriščanje vetrne energije manjše.

Hidroelektrarne že prispevajo velik delež električne proizvodnje, njihovo nadaljnje umeščanje v prostor pa je pogosto v nasprotju z zahtevami za ohranjanje naravnega okolja.

Službe Komisije pozivajo Slovenijo, naj razmisli o naslednjih naložbah: 

• ukrepi za spodbujanje obnovljivih virov energije, vključno z odpravo upravnih ovir in izboljšanjem regulativnega okvira,
• ukrepi za podporo energetski učinkovitosti, zlasti z obnovo stavb in v industrijskih procesih,
• ukrepi za podporo trajnostnemu prometu, vključno z mestno in medmestno mobilnostjo, prenosi s ceste na železnico in železniško infrastrukturo.