Vsak osmi prebivalec Slovenije se je v našo državo priselil iz tujine. Preverite, od kod so se preselili tisti, ki danes živijo v Mariboru in podravski regiji.

Minuli torek smo obeležili mednarodni dan migrantov, s katerim se že 18 let spominjamo sprejetja Mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin iz leta 1990. Ob tej priložnosti so tudi v Statističnem uradu Republike Slovenije zbrali nekaj zanimivih podatkov, ki nudijo zanimiv pogled na precej perečo tematiko.

Vsak osmi prebivalec Slovenije je priseljenec

V Sloveniji je 250.000 prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini, od tega jih več kot polovica ima slovensko državljanstvo. Število priseljencev v Sloveniji narašča, za večino tujih državljanov pa glavni razlog za priselitev predstavlja delo ali zaposlitev.

Prav toplega sprejema vedno ne prejmejo. Čeprav so migracije stalnica v človeški zgodovini, 'tujce' velikokrat zavračamo, predvsem iz strahu pred neznanim. Toda številke kažejo, da nam priseljenci v povprečju niti niso tako tuji. Z večino smo si navsezadnje nekoč delili domovino.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečni priseljenec v Sloveniji srednješolsko izobražen moški, slovenski državljan, s prvim prebivališčem v Bosni in Hercegovini, star nekaj manj kot 49 let, v Slovenijo pa se je prvič priselil v 90. letih prejšnjega stoletja.

Priseljeni prebivalci Slovenije imajo svoja prva prebivališča v 171 različnih deželah, a največ jih je k nam prišlo iz območja nekdanje skupne države. 

Kar 216.000 oziroma 86 odstotkov jih je imelo prvo prebivališče v kateri od držav, nastalih po razpadu Jugoslavije. Podrobnejše podatke o prvih prebivališčih si oglejte v infografiki:

Kako obremenjena je podravska regija?

Priseljevanje ima tudi pri nas dolgo zgodovino. V podravski regiji ima 9,9 odstotka prebivalcev prvo prebivališče v tujini. Prebivalcev s tujim državljanstvom je medtem še manj, in sicer 5,1 odstotka

V spodnji infografiki so prikazani rezultati za Občino Maribor za leto 2015. 

Tako podatki Statističnega urada RS za letošnje leto kažejo, da je v podravski regiji največ prebivalcev iz Hrvaške, in sicer 24,9 odstotka (več jih je le v posavski in pomurski regiji), iz Nemčije zgolj 6,53 odstotkov (teh je največ v pomurski regiji), zgolj 0,87 odstotka iz Ruske federacije (največ, 1,92 odstotkov, jih je v osrednjeslovenski regiji), 0,83 odstotka iz Italije (po pričakovanjih je teh največ v goriški in obalno-kraški regiji) ter 31,5 odstotkov iz Bosne in Hercegovine (največ jih je v zasavski regiji). 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice