Vsako leto se povišanje ravni delcev v zraku pojavi predvsem pozimi, ko se prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti zraka, priključijo še dodatni viri, in sicer kurišča ter neugodni podnebni pogoji.

Eden izmed najbolj perečih okoljskih težav 21. stoletja je zagotovo onesnažen zrak. Slovenija sodi med države, kjer je zrak zaradi delcev PM10 med bolj onesnaženimi v Evropi.

Vsako leto je še posebej onesnažen v času kurilne sezone, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa že opozarjajo, da so najbolj problematični delci PM10, ki jih vsakodnevno vdihujemo.

Onesnaženost zraka z delci ima lahko pomembne vplive na zdravje ljudi

Najvišje ravni onesnaženosti zraka z delci lahko pričakujemo v večjih urbanih središčih, kjer je prisotnih veliko virov onesnaževanja zraka, kot so promet, industrija in razna kurišča. To so predvsem Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. 

VIR: NIJZ

Splošna priporočila

Vsi prebivalci, zlasti pa ranljive skupine, kot so dojenčki in otroci, starejši, srčni in pljučni ter sladkorni bolniki, je pomembno, da ob morebitnih epizodah povišane onesnaženosti zraka z delci upoštevajo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Bivanje na prostem je potrebno omejiti na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Ta je ponavadi zgodaj zjutraj, pred prometno konico. Pri tem je priporočljivo, da se izogibamo bližini prometnic in raje izberimo park ali gozd, ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti ter se omejimo na sprehod.

V zaprtih prostorih ne kadimo in ne prižigamo sveč, če pa imamo v stanovanju vgrajene ventilacijske sisteme, moramo v njih uporabljati za delce visoko učinkovite HEPA filtre. Pomembno je tudi to, da bivalne prostore učinkovito prezračimo, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja.

VIR: NIJZ

Kako lahko sami prispevamo k zmanjšanju onesnaževanja zraka z delci?

Najprej v stanovanju znižamo temperaturo ogrevanja na najnižjo temperaturo zraka za toplotno ugodje sedeče osebe v bivalni coni in sicer na 19 stopinj Celzija. Potrebno je omejiti ali celo prenehati uporabljati peči na trdna goriva in kamine z odprtim ognjiščem. Če pa jih že uporabljamo, pa je priporočljivo, da zamenjamo trdna goriva s čistejšimi gorivi in energijami, kot so sončna energija, električna energija, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin in kurilno olje.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da naj uporabljamo le takšne kurilne naprave, ki so energetsko visoko učinkovite.

Poskrbeti moramo tudi za redno čiščenje in vzdrževanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav. Pri pečeh na tekoča in plinasta goriva pa moramo že pred začetkom kurilne sezone poskrbeti za pravilno nastavitev gorilnikov. Za kurjavo je priporočljivo, da uporabljamo le zračno suh in neobdelan les.

Ne kurimo oziroma ne zažigamo odpadkov plastike, gume, pobarvanega, lakiranega lesa ali listja, saj povzroča nastajanje strupenih snovi in močno onesnažuje ozračje. Pomembno je tudi to, da namesto lastnega avtomobila uporabljamo javna prevozna sredstva. Če pa že vozimo svoje prevozno sredstvo, pa poskrbimo za redno vzdrževanje in pravilne nastavitve motorjev v njih.

VIR: NIJZ

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice