Koliko splavov beležimo v Sloveniji? Kakšni so razlogi in koliko so pacientke stare? Ali v Slovenijo za splav res vse pogosteje izbirajo Hrvatice in se Slovenke na prekinitev nosečnosti odpravljajo na Nizozemsko?

Vprašanje splava na Poljskem že nekaj let zbuja velike polemike, v Sloveniji pa se o prekinitvi nosečnosti ne govori veliko. Lahko bi rekli, da je to še vedno tabu tema, tudi v družbi ženskih sogovornic.

Kakšno pa je v resnici stanje na področju splava v Sloveniji?

»Počutiš se, kot da so te pribili na sramotilni steber.«

Najbolje, da začnemo z zgodbo bralke, ki je za Mariborinfo delila svojo izkušnjo s prekinitvijo nosečnosti. Njeno izpoved objavljamo v celoti.

»Recite mi Ana, stara sem 35 let. Točno pred desetimi leti, kmalu po tem, ko sem diplomirala in se redno zaposlila v uglednem slovenskem podjetju, sem izvedela, da sem noseča, čeprav tega nisem načrtovala. Pravzaprav takrat nisem imela niti te materinske želje, zato je bila, kljub temu da sem imela že nekaj časa resnega fanta, zame povsem logična odločitev, da otroka ne obdržim.

Prihajam iz manjšega kraja, osebna ginekologinja mi je napisala napotnico za splav. Na kliniki, kjer sem 'naredila' splav, pa sem morala najprej na pogovor k psihologinji, ki me je v daljšem in precej mučnem pogovoru skušala prepričati, da bi kljub neželeni nosečnosti otroka obdržala. A sem vztrajala, da si otroka ne želim, niti se ne vidim v tej vlogi. Bila sem neomajna.

Sledil je poseg, ki je potekal v dveh delih, dva dni. Ne bom posebej izpostavljala, da je bila situacija neprijetna, saj imaš občutek, da te vsi gledajo, kot da si naredila nekaj najbolj sramotnega. Počutiš se, kot da so te pribili na sramotilni steber.

Po posegu sem še nekaj ur ležala na oddelku, rahlo sem krvavela, ampak bistveno manj, kot če bi imela menstruacijo … Nevedoč kaj me čaka, sem se šla v avto in se v strašnih bolečinah komaj pripeljala domov. Tam pa se je vse skupaj pravzaprav šele začelo. Partner je bil takrat na službeni poti v tujini. Bila sem sama doma. Začela sem močno krvaveti, komaj sem se privlekla do stranišča, tam pa omedlela in z obrazom udarila ob tla. Ne vem, koliko časa sem ležala tam v mlaki krvi. Ko sem prišla k sebi, sem se po vseh štirih odvlekla v posteljo. Naslednje dni sem preležala.

Na srečo se je vse dobro izteklo, danes sem mama dvema majhnima škratoma. In na to gledam samo kot na nekaj, kar te ne ubije, te pa zagotovo okrepi

Najmlajše dekle, ki je prekinilo nosečnost, staro 13 let, najstarejša ženska stara 52 let

Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so na vprašanja na Mariborinfo odgovorili, da je »najpogostejši razlog za umetno prekinitev nosečnosti neželena nosečnost.« Podrobnejši podatki o razlogih niso na voljo, ker ženskam, ki prekinjajo nosečnost do desetega tedna nosečnosti, razloga ni potrebno navesti.

Pojasnili so še, da »pri prekinitvah nosečnosti v višji gestaciji predstavljajo pomemben delež prekinitve nosečnosti zaradi ugotovljene prirojene anomalije ploda.«

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so še razkrili, da je bilo najmlajše dekle, ki je prekinilo nosečnost, staro 13 let, najstarejša ženska pa je bila stara 52 let. Oba primera sta se zgodila le enkrat v petih letih.

Zanimivo je, da je bila v obdobju od leta 2015 do 2019 povprečna starost žensk z umetno prekinitvijo nosečnosti 31 let in da so vse primere umetne prekinitve nosečnosti poročale bolnišnice z ginekološko porodniškimi oddelki, od zasebnih ambulant niso na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prejeli nobene prijave.

V spodnji preglednici lahko vidimo število umetnih prekinitev nosečnosti med letom 2015 in 2019. V obdobju petih let je najmanj umetnih prekinitev nosečnosti bilo opravljenih prav v letu 2019.

Leto

Število poročanih umetno prekinjenih nosečnosti

2015

                              3682

2016

                              3736

2017

                              3529

2018

                              3474

2019

                              3275

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Informacijski sistem spremljanja fetalnih smrti 2015–2019

V Sloveniji splav opravi od 31 pa do 56 tujk letno

Zanima nas še, ali v Slovenijo res prihaja na umetno prekinitev nosečnosti več tujk. Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so odgovorili v obliki tabele, iz katere je razvidno, da v Sloveniji splav opravi od 31 pa do 56 tujk letno.

Neuradno gre večinoma za južne sosede. Kar 60 odstotkov hrvaških ginekologov zaradi ugovora vesti namreč ne želi opraviti splava.

V tabeli je vidno število vlog, ki so jih obravnavale Komisije za umetno prekinitev nosečnosti v Sloveniji med leti 2015 in 2019.

Prebivalke Slovenije

Tujke

Skupaj

Zavrnjene vloge

2015

          406

40

446

48

2016

          399

31

430

48

2017

          416

34

450

41

2018

         414

41

455

45

2019

         374

56

430

56

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Poročila Komisij za umetno prekinitev nosečnosti in sterilizacije 2015–2019

Stanje v Podravju: Najmlajše pacientke v ptujski bolnišnici stare 16 let

Iz Splošne bolnišnice Ptuj so na vprašanja Mariborinfo odgovorili, da v njihovi ustanovi »naredi abortus v zadnjih petih letih med 250 in 310 žensk.«

Razkrili so še, da se za prekinitev nosečnosti »odločajo ženske v vseh starostnih skupinah, pri nas nobena starostna skupina ne izstopa.«

»Glede prekinitve nosečnosti pri mladostnicah upoštevamo slovenska navodila. Po 16 letih starosti lahko dekle prekine nosečnost na lastno željo brez privolitve staršev,« 

Razkrili so še, da so najmlajše pacientke v ptujski bolnišnici stare 16 let, podatka o najstarejši pa nimajo.

»Ženske, pri katerih zaznamo, da potrebujejo pomoč psihologa, tudi tja napotimo«

Damijana Bosilj, predstojnica Ginekološko porodnega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, ob tem poudarja, da je prekinitev nosečnosti do desetega tedna odločitev ženske.

»O razlogih se pogovarjamo, če ženska to želi, če ne, pa ne. Iz izkušenj pa lahko povem, da je še vedno socioekonomski status pogosto tisti, ob katerem je ženska v hudi stiski in se tudi zato odloči za prekinitev nosečnosti. Ženske, pri katerih zaznamo, da potrebujejo pomoč psihologa, tudi tja napotimo, ne gre pa za rutinski postopek,« pravi.

Vsaka ženska ima pravico o svobodnem odločanju o rojstvu otroka, še pojasnjuje Bosiljeva: »Prepričujemo ne, se pa pogovorimo, če želi, in ji poskušamo pomagati, ko je v dilemi. Ženske, ki se do desetega tedna nosečnosti odloči za prekinitev nezaželene nosečnosti pa ne prepričujemo.«

Komplikacij pri prekinitvah zgodnjih nosečnosti malo

Predstojnica Ginekološko porodnega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj še pojasni: »V naši ustanovi v skladu s strokovnimi priporočili v glavnem prekinjamo nezaželjeno nosečnost medikamentozno. Če pacientke upoštevajo navodila, je komplikacij pri prekinitvah zgodnjih nosečnosti malo. V takem primeru ni veliko komplikacij pri naslednjih nosečnosti zaradi tega. Vedno pa so možne komplikacije vsakega posega, s temi pa pacientke seznanimo pred začetkom prekinitve nosečnosti.«

V ptujski bolnišnici deluje komisija za prekinitev nosečnosti prve stopnje. Letno obravnava deset do dvajset pacientk, ki želijo prekiniti nosečnost po desetem  tednu nosečnosti. 

Ob tem Bosiljeva še pojasni, da imajo ginekologi v Sloveniji možnost ugovora vesti, a v njihovi ustanovi nimajo takšnega sodelavca.

Se Slovenke na prekinitev nosečnosti odpravljajo na Nizozemsko?

Na vprašanja Mariborinfo pa je odgovorila le še Nataša Kous Škalič iz murskosoboške ginekološke ambulante, ki prav tako poudarja, da ima »vsaka ženska v Sloveniji po ustavi pravico odločati o rojstvu svojih otrok, kar pomeni, da ji do desetega tedna nosečnosti ni potrebno navesti vzroka za odločitev.«

Razkriva je še, da v njihovi »ustanovi žensk, ki so se odločile za prekinitev nosečnosti, ne pošiljamo k psihologu.« 

Pojasni, da množičnega prihoda žensk iz Hrvaške niso zaznali. Sicer pa je potrdila, da v Sloveniji »ginekolog lahko uveljavlja ugovor vesti in teh posegov ne izvaja. V tem primeru poseg izvede drugi ginekolog.«

Preverili smo tudi urbano legendo, da naj bi Slovenke samoplačniško hodile na prekinitev nosečnosti na Nizozemsko zaradi občutka obsojanja na hodnikih slovenskih bolnišnic, a ta podatek Nataši Kous Škalič ni znan, prav tako v murskosoboški ginekološki ambulanti ne opažajo množičnega prihajanja na prekinitev nezaželene nosečnosti iz Hrvaške.

Z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so na vprašanja Mariborinfo odgovorili, da »razlogov za postopek ne beležijo/analizirajo.«

Na vprašanja Mariborinfo s področja splava pa niso odgovorili le iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
gostja 426 (nepreverjen)

Ne vem, čemu ste dali tak primer, ko je bilo treba k psihologu, da je prišlo do obsojanja, po splavu pa je prišlo do komplikacij. Tako izpade, kot da se to praviloma dogaja, pa se ne. Če pa je v UKC Maribor tako, pa se mora raziskati in stanje urediti, ne pa, da se ustvarja vtis, da prihaja do takšnih težav. Če je bil namen članka zmanjšati število splavov, bi se to lahko naredilo z ozaveščanjem o uporabi kontracepcije, splav pa naj bo izhod v sili.

tanja flaškon (nepreverjen)

jaz sem imela prvi splav že pri 12 letih
Mi je starejša kolegica Alenka Buzerantovšek povedala
da je ona do sedaj imela že 9 splavov
Mislim da sem jo že prehitela
Splavi so v naši politični stranki zakon

baba od župana (nepreverjen)

prasici

In reply to by tanja flaškon (nepreverjen)

Starejše novice