Študentje se že nekaj časa pritožujejo, da je večji del redne ponudbe subvencioniranih obrokov sestavljen iz pic in ocvrtih živil.

Na to so opozorili že naši sogovorci, ki so si v študentski sobi enega izmed študentskih domov naredili kar svojevrstno malo kuhinjo, saj so se prenasitili enolične ponudbe mariborskih gostincev. 

»Ne govorim o tem, da so jedilniki prekratki. Gostinci bi lahko imeli jedilni list z nešteto jedmi, pa bi tipičen študent še vedno izbiral zgolj med dvema ali tremi, kljub pregledu dnevne ponudbe in jedilnega lista. Govorim o tem, da se okusi ponavljajo. Eden izmed glavnih razlogov, da smo si v Mali kuhni začeli kuhat sami, je ravno ta, da ima po nekaj letih vsak hamburger, vsaka pica ali katera druga jed iz take ali drugačne gostilne enak okus,« je takrat za Mariborinfo povedal njihov glavni kuhar Andrej Vindiš.

Študent, veš, kaj ješ?

Kljub zdravim jedem, ki se znajdejo na jedilnikih, pa je ponudba teh preskromna. Ker ponudbo subvencioniranih obrokov oblikuje tudi povpraševanje, je pomembno osvestiti študente o izbiri, saj tista preprosta – sploh v primeru rednega uživanja – ni vedno najbolj zdrava. 

Zato so spremembe nujne: ponudba mora ostati cenovno dostopna, vendar bolj zdrava, pestra, privlačna in primerna za vsakodnevno prehranjevanje.

Ministrstvo v okviru Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 izvaja ukrepe, ki usmerjajo prebivalce k zdravemu prehranjevanju. Ker pa želijo pri tem opozoriti tudi študente, sofinancirajo projekt Študent veš kaj ješ?, ki ga izvaja Zveza potrošnikov Slovenije s partnerji.

»Glavni namen izvajanega projekta je spodbujanje uživanja uravnoteženega zajtrka, krepiti veščine samostojne priprave ali izbire zdravega obroka, osveščati kako v raznoliki ponudbi prehrane na študentske bone izbrati zdrav in uravnotežen obrok. Pomembni namen sofinanciranega programa  je tudi spodbujanje ponudbe živil z manj sladkorja, soli in maščob ter po drugi strani z več vlakninami oz. zelenjave in sadja v prodajnih avtomatih na fakultetah,« je poudarila Katja Povhe Jemec z Ministrstva za zdravje.

Študentski obroki morajo biti dovolj veliki, dostopni in ugodni

Zveza potrošnikov Slovenije je v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija izvedla vizualno analizo 40 obrokov, o subvencionirani študentski prehrani pa so izvedli tudi fokusne skupine s študenti, kjer je bila v osredju tematika, kaj vpliva na njihovo izbiro, ko se prehranjujejo na bone.

Študentje so cenovno zelo občutljiva populacija, zaradi številnih študijskih in obštudijskih obveznosti pa se pogosto prehranjujejo izven doma. Glede na odgovore številni vedo, kaj je dobro in zdravo, a za obrok na bone preprosto ne želijo preveč odšteti, želijo biti siti in se hkrati dobro počutiti.

»Največji dejavnik izbire restavracij so bližina fakultet in študentskih domov urniki predavanj, oziroma čas ki ga imajo na voljo za obrok. Ker imajo za kosilo pogosto malo časa, posežejo po hitrih obrokih, ki jih nasitijo za dlje časa. Izbira pa je odvisna od trenutnega počutja in količine hrane, ki jo dobijo pri izbranem ponudniku,« je povzela ugotovitve Anja Zupan iz Zveze potrošnikov Slovenije.

»Kljub slabši izbiri, ki jo predstavlja hitra hrana so jim taki obroki, zaradi nižje cene in hitre postrežbe, všeč. Menijo, da zdrava izbira je, a žal manj kot ostale. Želijo si več zdravih obrokov, zanje pa so pripravljeni odšteti do štiri evre,« dodaja Zupanova. 

Ocvrta živila redno na študentskih menijih

Glede na smernice zdravega prehranjevanja za študente, mora kosilo vsebovati juho, glavno jed, solato in sadež ter vodo ali nesladkan čaj. Priporočeni načini priprave živil so kuhanje v sopari oziroma v parnih konvektomatih, dušenje v lastnem soku in z dodatkom vode oziroma dušenje z malo dodane maščobe in soli. Načini priprave, kot sta praženje na maščobi in cvrtje, so po smernicah odsvetovani, če pa takšna živila že so na menijih, naj ne bodo prepogosto – ne več kot enkrat na teden.

A vizualna analiza 40 obrokov potrjuje, da so v praksi obroki, kuhani na sopari, v manjšini. So pa redno na meniju ocvrta živila, kar omogoča vsakodnevno slabo izbiro študentom, premalo je rib, zelenjave pri oziroma kot glavna jed (sedaj prevladuje v juhi in solati), premalo je stročnic in mesnih alternativ ... Potrebne so omejitve glede pogostosti ocvrte hrane na meniju ter spodbujanje ponudbe rib in stročnic.

Največkrat posegajo po picah in sendvičih

Študentje tako največkrat posegajo po picah in sendvičih, ki so časovno in cenovno najdostopnejši. Tisti, ki imajo več znanja o zdravi prehrani, so tudi bolj motivirani za iskanje zdravih možnosti, izpostavlja Urška Eklavec iz Mladinske zveze Brez izgovora, zato jih preko spletne strani Veš, kaj ješ še dodatno ozaveščajo o pomenu zdravih obrokov.

»Vsekakor je pomembno, kaj izberemo, a nič manj pomembno ni oblikovanje okolja s hrano na tak način, da nam ponuja veliko zdravih in čim manj nezdravih izbir.«

A ne le študente, o pomenu zdravega prehranjevanja bi bilo treba izobraziti tudi ponudnike subvencioniranih obrokov, kakšne so smernice študentske prehrane (manj maščobe, manj soli, več zelenjave, polnozrnatih živil…), kako je sestavljen priporočljiv študentski obrok in redno izvajati nadzor tudi nad kakovostjo ponudbe, opozarja Zupanova iz ZPS.

Tako si pri slednjem želijo strožjih omejitev pri izbiri ponudnikov in več ugodnosti za ponudnike s pretežno zdravimi izbirami. Možnosti zdrave izbire so preskromne, sploh če študent vsak dan je zunaj. 

Problematični tudi avtomati na fakultetah

Problematični pa so tudi avtomati na fakultetah, opozarjajo primorski študentje, v katerih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno.

»Ker se glede na anketo med več kot 1500 študenti večina poslužuje hrane iz avtomatov večkrat tedensko, na ZPS menimo, da je potrebno določili, kaj naj bo v ponudbi v avtomatih na fakultetah. Merila za izbor živil morajo temeljiti na podlagi prehranskega profila, energijske gostote in nekaterih normativnih aktov, ki smo jih pripravili.. Hkrati morajo biti deleži teh živil v ponudbi opredeljeni tako, da bo možen nadzor oziroma preverjanje skladnosti ponudbe v realnem času s priporočili,« apelira na fakultete Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Navijac (nepreverjen)

Eni fajn sluzijo

Starejše novice