Prvi učinki najsodobnejšega hleva so že opazni. Krave zbolevajo manj, dajejo pa tudi več mleka.

Kmetija Čretnik je ena najsodobnejših kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka pri nas.

V novem hlevu imajo masažni stroj za krave, robota, ki čisti hlev in podlago, ki simulira naravna tla. Za boljše počutje krav so v hlevu zasadili celo rastline.

Zaradi dotrajanosti potrebovali nov hlev

Simon Čretnik je predstavnik že tretje generacije Čretnikovih, ki se v Pernovem pri Žlacu ukvarjajo s kmetijstvo. Leta 2019 je od svojih staršev prevzel kmetijo, veliko približno 40 hektarjev, na kateri imajo trenutno okoli 100 glav živine.

Njihov star hlev je bil že močno dotrajan, zato je bila gradnja novega hleva praktično neizogibna.

Kot nam je pojasnil Čretnik, je njihov star hlev bil narejen za vezano rejo. Gre za tip reje, kjer so krave molznice privezane v majhnih boksih, njihovo gibanje pa je pri tem močno omejeno.

»Naš stari hlev je bil za vezano rejo, ki ni najbolj prijazna do živali,« pravi.

Podlaga, ki simulira naravna tla

Z izgradnjo novega hleva so želeli narediti korak naprej pri reji živali, zato so se pred načrtovanjem odpravili v tujino, da bi spoznali najsodobnejšo hlevsko tehniko.

Tako so prišli tudi na inštitut na Nizozemskem, kjer so razvijali novo posebno hlevsko podlago, imenovano 'High Welfare Floor'. Gre za posebno vrsto tal, ki je sestavljena iz več plasti in je mehka, toplejša kot beton in predvsem ves čas suha. Krave imajo tako občutek, skoraj kot da bi ležale na travniku.

Obenem se lahko neomejeno gibajo in poležavajo, kar izboljša kvaliteto njihovega življenja.

Nova tla pomagajo ohranjati okolje

Posebna sestava tal pa ne prispeva le k večjemu udobju živali, temveč tudi zmanjšuje onesnaževanje okolja.

Na betonsko podlago z odtočnimi kanali je nameščeno plastično satovje, nanj debela plast mlete gume, na vrhu pa še posebna tkanina. Vse plasti so prepustne za vodo, zato urin in voda pronicata ter odtekata po kanalih v posebni zbiralnik.

Na tkanini tako ostane le trdi del iztrebkov, ki pa jih vsakih nekaj ur očisti kar robot, ki je kot neke vrste hlevska 'roomba'.

»Tla, po katerih hodijo krave, so ves čas suha. Urin in blato se tukaj ne mešata, zato je nastanek amonijaka za kar 80 odstotkov manjši,« pojasnjuje Čretnik.

Pri mešanju urina in blata začne nastajati amonijak, ki je za okolje in zdravje ljudi zelo škodljiv.

Kar 90 odstotkov skupnih izpustov amonijaka pri nas izhaja iz kmetijstva, zato je zmanjšanje izpustov amonijaka pri živinoreji izjemnega pomena.

Zračen in prijazen hlev

Pri načrtovanju hleva pa niso skrbeli le za udobnejšo podlago, temveč so udobju živine prilagodili tudi zračenje in samo ureditev hleva.

Veliki ventilatorji poleti ustvarjajo veter v hlevu, pozimi pa s šibkim delovanjem poskrbijo za to, da topel zrak z vrha hleva spuščajo proti tlom.

Tudi stranice hleva so narejene iz posebnih zastorov, ki se elektronsko dvigajo in spuščajo ter omogočajo, da v toplejših mesecih skozi hlev vleče rahel vetrič.

Da bi se živali res počutile čim bolj sproščeno, so v posebnih dvignjenih koritih zasadili tudi zelene rastline, ki hlevu dajejo prijetnejši videz.

Kravam štejejo korake

Čeprav imajo okoli sto glav živine, Čretnik svoje krave pozna in kliče po imenih. Ne pozna le njihovih navad in muh, temveč jih spremlja tudi z visokotehnološkimi rešitvami.

Vsaka krava ima namreč nameščen senzor, ki beleži število korakov in čas ležanja.

Robotizirana in povsem avtomatizirana je tudi molža, molzni stroj pa vsaki kravi v mleku meri tudi vsebnost maščob, beljakovin in ostalih pomembnih sestavin, na podlagi česar lahko Čretnikovi vsaki kravi po potrebi prilagajajo hrano.

Hlev za skoraj milijon evrov

Vrednost investicije v sodoben in visokotehnološki hlev je znašala 970.000 evrov. Denarna sredstva za izgradnjo hleva si je sposodil pri banki, kredit pa bo odplačeval še prihodnjih 28 let.

Zaradi vrtoglave investicije in ogromnega posojila marsikatero noč ni prespal, priznava Čretnik, a k sreči so bili uspešni pri kandidaturi na razpisu za pridobivanje nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada, od koder bodo dobili povrnjenih okoli 400 tisočakov.

Srečnejše in bolj zdrave krave

Čeprav so živali v novem hlevu šele nekaj mesecev in je za resnejše zaključke še prezgodaj, se prvi pozitivni učinki živalim prijaznejšega hleva že poznajo.

Krave dajejo več mleka, manj pa je tudi bolezni med živalmi, kar pomeni, da živali ni potrebno zdraviti.

To se, seveda, pozna tudi na kakovosti mleka. Te trenutno še nihče posebej ne ceni, saj je njihovo mleko na koncu zmešano z mlekom drugih pridelovalcev.

Zato lahko trenutno računajo le na to, da se bo višja investicija v hlev povrnila z manjšimi stroški zdravljenja, podaljšano proizvodno dobo živali in večjim izkupičkom mleka.

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Hej ho (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

Vsi vemo kam grejo telicki po kotitvi, da se sploh lahko mleko pridela… Masaže gor, masaže dol, to je pesek v oči.

Raje objavite kaki članek o mestu Maribor in projektih v mestu…

Ne je se vsega (nepreverjen)

youtube.com/watch?v=rqqSTUnKhr0

In reply to by Hej ho (nepreverjen)

lepec (nepreverjen)

Tu se nahaja tudi posrani janša.

Danvid (nepreverjen)

ker imajo krave ful rade rože za okras.ha ha ha a ha haa.gre se samo za vas in keš:krrave so zivi zrezki.

Starejše novice