AMZS ugotavlja, da je zaspanost za volanom med slovenskimi vozniki resen problem. Občasno zaspanih je kar polovica voznikov.

Poleg vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih substanc, uporabe mobilnih telefonov med vožnjo, tudi zaspanost za volanom sodi med enega izmed večjih dejavnikov, ki povečujejo tveganje za prometno nesrečo. AMZS je v raziskavi ugotovil, da je občasno zaspanih kar polovica voznikov, vsak 12. voznik pa je v zadnjih dveh letih zaspal za volanom. Policija opozarja, da k utrujenosti voznikov pripomore tudi poletna vročina. Edini učinkoviti ukrep za zmanjšanje zaspanosti je spanje.

Kljub zaspanosti nadaljujejo z vožnjo

Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da vozniki z vožnjo praviloma nadaljujejo, zaspanosti in utrujenosti navkljub. Pri tem uporabljajo različne metode ohranjanja budnosti, kot je denimo pogovarjanje s sopotnikom, odpiranje oken ali povečanje glasnosti radia. Takšni in podobni ukrepi imajo le kratkotrajen učinek, zato za zmanjševanje zaspanosti za volanom niso učinkoviti, opozarjajo v AMZS.

Ustavimo in na kratko zaspimo

Vesna Pekarović Džakulin, specialistka družinske medicine in medicine dela, prometa in športa, opozarja, da imajo odpiranje oken, zniževanje temperature v vozilu, poslušanje radia ali glasbe, petje, kričanje, pretegovanje, ustavljanje, telovadba in sprehajanje ob vozilu le kratkotrajen učinek ter zato niso učinkoviti ukrepi za zmanjševanje zaspanosti za volanom.

»Če med vožnjo prepoznate zaspanost, se ji ne poskušajte upirati, saj vas lahko spanec v hipu premaga. Čim prej ustavite vozilo na varnem mestu, spijte eno ali dve kavi (kofein začne delovati čez približno 30 minut), zaspite za od 15 do 20 minut in nato nadaljujte z vožnjo,«

Ob tem dodaja, da je vožnja posebno tvegana, če smo utrujeni in smo prejšnjo noč spali manj kot šest ur, imamo slabo kakovost spanja in se že dolgo nismo dobro naspali, vozimo že dalj časa brez krajšega počitka, vozimo ponoči ali popoldan, ko običajno spimo ali počivamo, jemljemo zdravila, ki imajo stranski učinek zaspanosti, delamo več kot 60 ur tedensko, izmensko ali več služb hkrati, smo popili tudi manjše količine alkohola oziroma zaužili prepovedane psihoaktivne snovi ter če vozimo po monotonih, ravnih in dolgočasnih cestah, kot so denimo avtoceste.

Največja nevarnost preži na mlade moške

V največji nevarnosti za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom so mladi vozniki, moški, delavci z izmenskim delom in poklicni vozniki. V približno polovici prometnih nesreč zaradi zaspanosti za volanom so udeleženi vozniki, stari do 25 let, je pokazala raziskava AMZS.

Najpogosteje ponoči in zgodaj popoldne

Raziskava je pokazala, da so prometne nesreče zaradi zaspanost za volanom najbolj pogoste med drugo in šesto uro ponoči in med 14. in 16. uro. Nočna vožnja že sama posebi povečuje tveganje za prometno nesrečo za pet do šestkrat.

Policisti opozarjajo na vročino

Policija medtem opozarja, da je utrujenost voznikov pogosto tudi posledica poletne vročine. Zato voznikom svetujejo, naj si med med daljšo vožnjo večkrat vzamejo čas za odmor. Klimatska naprava mora biti nastavljena pravilno, saj notranja temperatura ne sme preveč odstopati od dejanske. Oblačila naj bodo lahka in zračna, obutev pa naj ne bodo natikači ali sandali z visoko peto, je navedeno na spletni strani policije.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice