To so zgodbe, zaradi katerih boste morda morali dvakrat premislili, preden boste sedli k vozniku, ki ste ga rezervirali preko Prevoz.org.

Prejšnji vikend smo poročali o dolgem potovalnem času, ki ga zahtevajo slovenske železnice, če se po njih odločimo odpraviti  iz Maribora v Ljubljano. Zato vse več ljudi se tako odloča prevoz poiskati na spletni platformi Prevoz.org, ki jo je izdelala skupina danes že diplomiranih študentov računalništva in družboslovja ter je namenjena pomoči pri koordinaciji prevozov znotraj Slovenije. 

Prevozniki tam ponujajo precej 'ugodnejšo vozovnico' in ne le, da je prihranjeno okolju, z delitvijo stroškov je prihranjeno tudi tistemu, ki plača gorivo. A prevoz s sopotniki, ki jih nisi predvidel vnaprej, je lahko sila zabaven … ali pa grozljiv. Velikokrat so že med znanci zaokrožile zgodbe, ki so opisovale nenavadne izkušnje s prevozov.
 

Gospe, ki napačno tolmačijo sveto pismo …

Tudi v uredništvu Mariborinfo smo si izmenjali nekaj takih zgodb: od zanimivih ljudi, ki opravljajo nenavadne poklice, do starejših gospa, ki so »drvele« po avtocesti 60 kilometrov na uro, prepričevale o pomenu Jezusa in Boga ter napačno tolmačile sveto pismo. 

…in sopotnice, ki izstopajo pri 130 km/h

No, pa tudi vozniki so nam zaupali že marsikaj: od nezavednega prevažanja drog do histeričnih sopotnic, ki želijo po telefonskem klicu odpreti avtomobilska vrata in izstopiti. Pri 130 kilometrih na uro!

Da teh zgodb ni tako malo, priča tudi Facebook skupina, ki je namenjena izmenjevanju bizarnih zgodb s prevozov.

Preveč je lepih deklet … zato pa z Ančko

No, ob tej predstavi pa nas je zvijalo od smeha. Ena izmed njih pripoveduje o zabavni večerni poti iz Ljubljane do Portoroža, ko je voznik pobral tri moške (»pa še mal'«), ki so bili »nekoliko že pod gasom«.

»Imeli so fantovščino, bili so res trije, zraven pa so nosili še napihnjeno Ančko. Vozimo se proti obali, celo pot pojejo 'Preveč, preveč je lepih deklet', na koncu pa mi plačajo prevoz za štiri osebe.«

»Kaj se ne vozim z vami zdaj?«

Dogovor preko Prevozov.org zahteva tudi nekaj komunikativne naravnanosti in iznajdjivosti, sploh, kadar se moraš s pravim najti.
Tako ena voznica opisuje, da bi morala nekega fanta pobrati ob 14. uri na postaji. Po tem, ko odpiše izpit in reši še nekaj nujnih opravkov, se na postaji prikaže ob 14.02.

»Čakam, čakam, gledam okrog, čakam. 
-    Ob 14.10 napišem fantu: Hej, čakam te na postaji. 
-    Dobim odgovor: Kako na postaji? Kaj se ne vozim z vami zdaj? Črn Megane?
Ne, vozim Kio.«

Skulirani Štajerci gredo do konca

Dekleti sta prvič rezervirali prevoz iz Ljubljane do Portoroža, in sicer pri nekem Štajercu, s katerim bi se morali ob 10. uri dobiti v Ljubljani. Kliče jo ob 10.30, da se mu je nekaj zavleklo in da pride ob dvanajstih, ko ju ponovno pokliče, da bo tam ob 15. uri. Po kosilu in kino so se na pot odpravili ob 18. uri.

»Se pripelje ta Štajerec, na 5 kilometrov se mu je videlo, da rad kakšno prižge, skuliran do konca. Se peljemo do morja, naju da zadnji dve dol, brez plačila, ker je imel slabo vest. Potem pa nama pomaha z enim paketom trave pred nosom in vpraša, če katera kadi. Na koncu smo prežurali skupaj cel večer, tistih osem ur čakanja pa je bilo hitro pozabljenih.«

Pazljivo, komu!

No, včasih pa so spoznavanja novih ljudi lahko tudi koristna. Ali pa malo manj. Tako opsiuje naslednja zgodba, ko sta se iz Ljubljane proti Lendavi peljala dva študenta.

»Pa reče on: Jaz sem iz Lendave, to ti je prestolnica ganđe (marihuane). Če rabiš kaj, ti jo dobiš po ugodni ceni kolikor češ, ti samo reci.«

Voznik sicer odkloni in po nekaj naslednjih besedah ga sopotnik povpraša, kateri faks obiskuje.

»Pa hodim v Tacen na policijsko šolo – za policaja. Mož je bil nenadoma ves bled in poten, rekel je, da se je z Lendavo in travo samo hecal, nato pa je bila do Lendave tišina. Tipa po tem nikoli več nisem niti peljal niti videl.«

Ko zmanjka prostora …

Vozniki pa morajo tudi načrtovati število potnikov in vključiti njihovo prtljago. Pri seštevanju pa se je uštel voznik, ki je peljal iz Ljubljane do Velenja. Ko na novi postaji zopet pobirajo ljudi, se spomni, da se je očitno za prevoz dogovoril s preveč ljudmi.

In kako je napačno kalkulacijo rešil? »Ja, dej, ti (njegov prijatelj), se boš peljal v prtljažniku, ti je v redu?«

In se je. Iz Ljubljane do Velenja.

Nezavedno tihotapljenje z Violami

To se je zgodilo Maticu, ki je peljal iz Münchna v Maribor dva fanta, člana Viol. Celo pot poteka debata o pravilnem gojenju marihuane in pridelani količini iz prejšnjih let. 

»Ampak vse še okej. Malo čez slovensko mejo pa en drugemu začneta prodajati in ugotovim, da ima en od njiju kar lepo zalogo v kovčki. Tak … okoli pol kilograma. Vse lepo in prav, ampak jaz sem kot šofer prešvercal preko dveh prehodov pol kile trave, nevede.«

A lahko dobim še kavo?

Študent se je iz Kopra, kot vsak teden, odpravil študirat v Ljubljano. Ko se zmeni za prevoz, mu voznik sporoči, da ga pobere v novem srebrnem Fiatu.

»Čakam tega Fiata na dogovorjenem mestu, nakar pristopi možakar in me vpraša, če grem v Ljubljano in čakam na prevoz. Na poti do prevoznega sredstva opazim, da je pač ta nov srebrn Fiat avtodo. Za predstavo: pot iz Kopra do Ljubljane, 80 km/h na avtocesti, v kuhinji!«

Blagoslovljena vožnja

Študent se po brucovanju v Ljubljani odloči z dopoldanskim prevozom odpraviti nazaj v Maribor, ko ga pobere nuna. Po nekaj kilometrih se jima pridruži še njena kolegica, tudi nuna. Slednja se vožnje nekoliko boji in ko sede v avtomobil, potegne iz torbice stekleničko blagoslovljene vode. 

»In dokler se vsi z njo ne pokrižamo, ne dovoli, da se avto premakne. Kaj naj zdaj, meni se mudi domov, vržem par kapljic na obraz in gremo. Na koncu, ko me odloži, pred mano naredi v zraku ogromen križ in reče 'z bogom'. Tudi prav, adijo.«

Ko sta se voznik in sopotnik primorana zamenjati

No, za kaj takega pa že potrebuješ izpit, medtem ko ti voznik mora prepustiti avto. Uroš opisuje pot iz Celja do Ljubljane, ko ga je pobral 'južni brat', ki je vozil kot na dirkališču ter prehiteval v škarje.

»Briga njega, on je Niki Lauda za ta dan. Na avtocesti naju ustavijo policaji. On napiha 1,5 promila! Do Ljubljane naprej peljem jaz!«

Manjša prtljaga ali deset dni star dojenček

Mojka je objavila prevoz iz Ljubljane do Nove Gorice, ki ga rezervira en angleško govoreči gospod, ki pravi, da gre poleg še žena in da imata manjšo prtljago.

»Ustavim na tobačni, proti meni gre indijski par in v roki od gospoda 'manjša prtljaga'.«

Šlo je za deset dni starega dojenčka, medtem ko je gospa komajda hodila, saj je bila nedolgo nazaj odpuščena iz porodnišnice po carskem rezu. 

»Verjetno ni treba posebej poudarjati, da sem tistega dne vozila po vseh predpisih.«

Mirno po avtocesti …

Takšna je bila Rokova vožnja, ko ga je v Ljubljani pobral ponudnik prevoza. 

»Petek, ura tri popoldan, gužva na cesti je nora. V avtu sva sama. Po 20 minutah stanja v gužvi, tip zapelje na en parkplac, stopi ven in si prižge baso (zvitek iz marihuane). 
'Stari, jaz bom znorel, tole morem skadit, potem pa greva naprej.'
Počakam pet minut, še enkrat preverim, če sem pripasan, in greva.«

Ko navigacija ali zemljepisno znanje zatajita …

Tako se je zgodilo Luciji, ki jo je prevoz pobral v Švici, peljati pa sta se nameravala do Ljubljane.

»Pričaka me mulc z rdečim golfom 3, fotrov avto, pravi. Najprej vpraša, po kateri poti bi šla, ker on ne ve čisto točno. Jaz tudi ne, eno uro sem bila na vlaku do mesta, kjer sva se dobila, ni moj okoliš.«

Garmin s starimi mapami nekajkrat zataji, voznik pa začne terjati avto 145 kilometrov na uro.

»Ko se končno utiriva na meni znano cesto (malo po Salzburgu), zaprem oči in zadremam. Zbudim se in z grozo opazim tablo: Graz, Wien. Ko ga previdno vprašam, kaj počne, mulc pribije: 'Saj, Graz je po avstrijsko Celovec, ane?'

Bohpomagi. Eno uro sva se vozila v kontra smer.«

Včasih smo tudi psihologi …

Tega ni pričakoval fant, ki se je z gospodično peljal iz Ljubljane do Ptuja in začel z njo kramljati …

»Napaka! Prejšnji dan jo je pustil fant. Punca, čustveno nestabilna, joče celo pot do Ptuja, kriči, preklinja, jaz pa, študent strojništva, zraven igram psihiatra.«

Nimaš? Pa drugič ... 

Včasih bi morali vozniki imeti svojevrstno blagajno. Tako se je zgodilo Tomažu, ki mu je sopotnik za vožnjo, ki stane 4 evre, pod nos potisnil stotaka in, seveda, voznik ni imel s seboj 96 evrov, da bi mu lahko preostanek vrnil.

»Odpre vrata in reče: 'No, sej, ti dam pa naslednjič.' Bom jaz še tebe kdaj videl, ja!«

Več ljudi, večja zabava

Človek bi tako pomislil, če se mu ne bi bilo treba drenjati vse od prestolnice do Maribora. 

»Sumljivo poceni prevoz v Maribor. Ampak vseeno pokličem. S kolegico naju pobere tip srednjih let, ki je po moje vzel kombi od lokalnega gasilskega društva. V avto nas natrpa kot sardelice in gremo. Klima ni delala.«

Včasih ne veš, s kom se voziš

Tako tudi niso vedeli študentje, ki so se po mariborski Ftrgatvi (koncertu Tabujev, Siddharte in SARS-ev) vračali v Ljubljano. Poleg pa sta šli tudi dve punci.

»Ko pridemo v Ljubljano ena izmed njih opazi naše zapestnice s Ftrgatve in vpraša, če smo bili. Navdušeni povemo, da smo, pa vprašam, če tudi oni dve. Pove, da je bila in da je pela.

S seboj smo peljali glavno pevko Tabujev.«

Vir: Zgodbe s prevozov.org

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Navijac (nepreverjen)

Zanimivo

Seveda, ... MAFIJA (nepreverjen)

ki organizira nelegalne posle

Sendvić in šal (nepreverjen)

Nihče več ne uporablja avtobuse i vlake, kar imajo oderuške cene.

Starejše novice