Seriji športnih infrastruktur v Rušah se je sedaj pridružila še nova ekstremna kolesarska proga. Maribor v tem pogledu žal precej zaostaja za precej manjšimi Rušami ...

V svetu nekako velja, da večja mesta ponujajo več urbane infrastrukture, kar posledično veča nabor sprostitvenih možnosti mestnih prebivalcev. V dobi digitalizacije, kjer tempo življenja narekujejo razne računalniške aplikacije, je urbana infrastruktura še toliko bolj pomembna, saj bodo v nasprotnem primeru čez nekaj desetletij ulice prazne, ljudje pa pod varnim zavetjem domače strehe pred računalniškimi in drugimi zasloni. Zato še toliko bolj preseneča, da Mariborska občina s takšno lahkotnostjo jemlje skrb za načine sproščanja, ki ne zajemajo umetne inteligence. Pri tem poglavju jo občutno manjša občina Ruše prehiteva z veliko hitrostjo.

Ruše prekašajo Maribor v športnih objektih

V Rušah je namreč v zadnjem času v okolici tamkajšnje srednje šole, zrasel kompleks po vzoru Woodward kempov. Gre za filozofijo, ki sledi ideji, da se v neposredni bližini ponudi infrastruktura za izvajanje različnih športov ali drugih oblik telesne sprostitve, ki venomer polni tudi duševni del naše biti. Tako ima občina Ruše na enem mestu odlično gimnastično telovadnico, ki ponuja krepko več orodij, kot tiste v Mariboru, nogometno igrišče, igrišče za košarko, igrišče za odbojko na mivki, pokrit bazen, prenovljen in predvsem razširjen skate park oziroma park za rolkanje in še popolnoma svežo ekstremno kolesarsko progo, ki ji strokovno rečemo »Pumptrack«.

Dostojnemu skate parku na poti osebni apetiti in zamere

Moderna infrastruktura zraven dobre filozofije župana govori tudi o tem, da politika v Rušah vse napore vlaga predvsem v projekte, ki dajejo prebivalcem neko dodatno vrednost in ne v politične razprtije, ki krojijo politiko Maribora. V to je popolnoma prepričan naš sogovornik Iztok Šumatić, ki se že nekaj časa s projektom »Maribor za Sk8park« zavzema za nov, modernejši in predvsem večji skejt park od tega, ki ga trenutno premore mesto Maribor. Sicer priznava, da projekt med svetniki in županom ni naletel na gluha ušesa, težava je v iskanju političnega konsenza, ki na koncu takšne projekte potrdi ali zavrže.

Argumentov, zakaj je dober skejterski park za mesto kot je Maribor praktično nujen, je po mnenju Šumatića več kot dovolj, le politiki bi morali pozabiti na svoje osebne apetite in zamere, ki kvarijo vsakdanje življenje prebivalcev, ki so jih na te pozicije pravzaprav izvolili.

Nekaterim v občini ni jasno, da urbani športi pripomorejo k osebnostnemu razvoju

Gre za to, da nek sodoben skejt park, ki ga obalno mesto Gorica že premore, ponuja zraven športnega udejstvovanja tudi neko stično mesto sekundarne socializacije mladine, arhitektonsko zanimivost za sprehajalce ob organiziranju mednarodnih tekmovanj pa seveda mednarodno razpoznavnost in tkanje prijateljstev, ki segajo daleč preko mej lastne države ter tako razbijajo ksenofobijo, ki se je zadnje čase zdravju škodljivo razširila.

Predvsem pa mora Maribor spoznati, da je glavna funkcija življenjskega stila osebnostni razvoj, ki je gonilna sila izražanja vsakega posameznika. Med to seveda štejemo ukvarjanje z urbanimi športi in z njimi povezanimi ostalimi aktivnostmi, kot so snemanje, fotografiranje, glasbeni koncerti, likovno izražanje in sorodna področja. Škoda, da v naši državi smernice oziroma dobro prakso predstavljajo manjše skupine ljudi, večje pa skrbijo zgolj za dobro počutje nekaj posameznikov.

Maribor načrtno zavira projekte, da bi nahranil svoj ego

Nepotrebno zaviranje projekta »Maribor za Sk8park«, Šumatić vidi tudi v načrtnem negiranju vseh županovih predlogov, zgolj zaradi drugačne politične pripadnosti in ne stvarni argumentaciji. V občini Ruše so namreč večino sredstev črpali iz Evropskega sklada TUS (trajnostna urbana strategija) in jo namenili projektom, ki so omogočali takojšen zagon. V Mariboru pa se okoli tega sklada bojuje bitka, ali financirati prenovo Mariborske knjižnice ali urbanih športov. Nesmisel situacije uvidite šele takrat, ko ugotovite, da je knjižnica pod spomeniškim varstvom, kar ponavadi pomeni dodatne zaplete pri obnovi, sploh, če se obnovi pridružijo še arheologi. Tako bi bilo veliko bolj smotrno knjižnico za občutno manjši znesek preseliti v neko drugo stavbo, glavnino denarja iz sklada pa nameniti razvoju urbane kulture, ki je namenjana tako mladim, kot starešji populaciji mesta.

Bo Maribor tokrat prisluhnil mlajšemu »bratu« Rušam ali ostal pokroviteljski in zgolj zaradi večjih mišic, kazal svoj ponos in hranil že zdavnaj izgubljen ego? In bodo, kakor v primeru begov možganov h severnim sosedom, tudi športniki morali iskati prostor zase v Rušah?

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
LudiRudi (nepreverjen)

V Rušah so se zadeve lotili načrtno in najprej uredili infrastrukturo in šele nato sedli na kolesa ,v MB so sedli na kolesa in se spustili iz vrha za njimi pa so začeli rovati po nabrežini brez vseh dovoljenj in analiz . Danes imamo erozijo tal in plazenje ,ki se nezadržno približuje ....

Starejše novice