FOTO: Jure Banfi
Za nami je prvi dan 55. Zlate lisice, ki je na prvo mesto postavil Slovakinjo Petro Vlhovo in Američanko Mikaelo Shiffrin.

Da sta si mesto razdelili dve smučarki, se je zgodilo prvič v 55 letih Zlate lisice, odkar so jo leta 1964 prvič priredili Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop. Preverili smo, kaj vse se je še zgodilo od takrat.

Premalo ali preveč snega?

Po otvoritvi prve Zlate lisice so le še nadaljevali v smeri njenega razcveta: zgradili tribune za gledalce na slalomišču pod Bellevuejem, speljali cesto na Pohorje in pripravili načrte za izgradnjo turističnega Pohorja. Šestinšestdesetega leta so morali zaradi pomanjkanja snega veleslalom odpovedati, medtem ko ga je pred slalomom zapadlo toliko, da ga je bilo skoraj preveč.

Sedemdeseta lahko označimo s tistim 'prvič'. Takrat so namreč smučarke prvič tekmovale za svetovni pokal, prvič se je s Pohorja prenašal evrovizijski prenos in prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja sta bila na sporedu dva teka veleslaloma. Tega pa je tehnični delegat že naslednje leto – zaradi zgolj 14 uvrščenih smučark v slalomu – odpovedal. 

Prve selitve …

Nato pa se je Zlata lisica pričela seliti: najprej v Badgastein (1974), nato v Sarajevo in na Jahorino (1975) in še pred vrnitvijo v Maribor v Kranjsko Goro (1976).

Leta 1978 so s tekmo v dolini in tako s 325-metrsko nadmorsko višino postavili najnižji cilj na svetu, a naslednje leto so naše smučarke že prišle do točk svetovnega pokala. 

Moškim slalomišče Zlate lisice ni dišalo

Zanimiv podatek, s katerim postreže uradna spletna stran Zlate lisice, je tudi ta, da so leta 1980 v enem tednu prehodili progo kar tisočkrat. Tako intenzivna pa je bila naslednje leto tudi stavka slalomistk, in sicer zaradi prvega snežnega jezika na posek. Zlato lisico so nato preselili na zgornjo progo. 

Leta 1985 so se v Mariboru preizkusili tudi moški, ki pa jim slalomišče ni najbolj dišalo, zaradi česar so se tudi uprli. No, naslednje leto je potekalo brez slalomistov, prireditev pa je prvič zaznamoval tudi glasbeni koncert.

Mateja Svet pred 20.000 gledalci

Tako je prišlo tudi do velikega buldožiranja snežnega stadiona, ki so ga nato leta 1989 prav imenitno in svetovno predstavili, na njem pa je pred 20.000 gledalci že naslednje leto zmagala Mateja Svet.

A Maribor je po tem že kar petič izgubil Zlato lisico, ki se je prestavila v Kranjsko Goro, kjer je zmagala Nataša Bokal. Pred imenitno 30. obletnico Zlate lisice pa je bil ponovno odpovedan veleslalom. 

40.000 gledalcev in kako Hrovatova ni odnehala

Težko pozabimo leto 1994, ko je Urška Hrovat pred domačim občinstvom premagala nepremagljivo Vreni Shneider in tako slavila svojo prvo zmago. Slovenke so bile imenitne tudi naslednje leto, ko je bilo kar 40.000 gledalcev, a leta 1997 se je Hrovatova le zagnala za pokalom.

Leto kasneje so morali prvič odpovedati jubilejno 35. Zlato lisico, a so se že naslednje leto odkupili s super veleslalomom in silvestrovanjem smučark v šotoru ob progi.

Leta 2002 se je z mesta predsednika umaknil oče Zlate lisice Dušan Senčar. 

Prva veleslalomska zmaga … Tine Maze

Naslednje leto nas je razveselila Tina Maze, ki je obeležila drugo slovensko zmago pod Pohorjem in kar prvo veleslalomsko. Žal pa je slednjega naslednje leto preprečila odjuga.

Nato je prišlo do ponovne selitve v Podkoren, kjer so progo ocenili – tako tekmovalke kot trenerji – za najboljšo progo sezone. 

2008: leto poškodb - za kar tri organizatorje

2008 je bilo leto poškodb. Medtem ko so jo smučarke v dežju in ledu odnesle brez težav, pa je med organizatorji prišlo do izpahnjene rame, kolena in potrgane tetive. Kar trije ranjeni …

Pred natanko desetimi leti se je pojavila nova Arena, nov hotel Videc in pri Arehu nova šestsedežnica Pisker. In pred 15.000 gledalci ob progi in 200 milijoni pred televizijskimi ekrani je najboljši čas pri veleslalomu odsmučala Tina Maze.

52 let star steber gondole popustil 

Ker je steber gondole popustil pod bremenom 52 let, so zgolj 157 dni zatem uredili novo osemsedežno gondolsko žičnico z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

A ta ni koristila naslednje leto, 2011, ko je dvanajst dni zapored termometer kazal na +16 stopinj Celzija. Kljub tekmovanju so prekinili veleslalom in slalom odpovedali. Nato se je Zlata lisica ponovno selila na Gorenjsko.

Rekordno

Leto 2013 je bilo za »pohorske tribune« rekordno. V dveh dneh se je zbralo več kot 40.000 gledalcev, ki so lahko spremljali Tino Maze, ki se je postavila na mesto zlate lisičke. 

Medtem ko se je v letu 2014 ponovno selila v Kranjsko Goro, je dva dni pred tekmo v Podkorenu zapadlo kar 130 centimetrov snega, na startu pod Vitrancem pa kar 180 – in to v eni noči! Pred veleslalomom je začel padati še ledeni dež, ki je progo popolnoma uničil in posledično odpovedal veleslalom. V nedeljo je bila tako polovica Slovenije zaradi žledu v električnem mrku.

Je pa zato odlično uspelo tekmovanje naslednje leto, medtem ko je pomladno vreme v 2016 med veleslalomu postreglo s kar 17 stopinjami, a proga je ostala pomrznjena in trda kot beton. Kljub temu je 9.000 gledalcev veselo navijalo za drugo mesto Ane Drev, medtem ko je slalom naslednji dan zaradi tople noči pri številki 25 odpadel. 

Zanimivo je bilo tudi leto 2017, leto ko so v deseterico prismučale tri Slovenke, medtem ko si je Tina Maze dokončno snela smuči.
 

V veleslalomu je za 53. Zlato lisico zmagala Tessa Worley, v slalomu pa Mikaela Shiffrin, ki je dobila tudi kombinacijo pohorskega pokala.

Odlične pa so bile tudi Slovenske: v veleslalomu je Ana Drev zasedla osmo in v slalomu Ana Bucik sedmo mesto, za največje navdušenje pa je poskrbela Ilka Štuhec, ki je bila v veleslalomu štirinajsta, v slalomu pa deseta.

Zlata lisica se je lani ponovno odvila v Kranjski Gori, tako pa tudi trepetamo pred današnjo izvedbo slaloma, ki ga lahko dež in napovedanih 12 stopinj Celzija odpovedo.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice