Foto: Jure Banfi
Maribor je v Murski Soboti prekinil devet tekem dolgo rezultatsko sušo, ki je vijoličaste stala tudi evropske jeseni. Koliko so državni prvaki zaslužili z evropskimi nastopi in kaj sezona brez skupinskega dela pomeni za naslednje poletje?

Roko Baturina je z golom v prekmursko-štajerskem derbiju z Muro prekinil devet tekem dolgo serijo brez mariborskega slavja. 

Ne bomo se zlagali, če zapišemo, da so Štajerci že krvavo potrebovali zmago, tako iz rezultatskega kot tudi psihološkega vidika, saj se je slab rezultatski niz pošteno načel samozavest mariborskih nogometašev.

Zmaga je - vsaj v rezultatskem smislu - »prišla« nekaj dni prepozno. Jasno, mislimo seveda na povratno tekmo z romunskim Clujem, ki je slovenskemu prvaku zaprl pod do skupinskega dela UEFA Evropske konferenčne lige.

Lovro Cvek, nekdanji član Zavrča, Aluminija in Celja, je z evrogolom v izdihljajih tekme odločil spopad, ki pa ni pretirano navdušil z nogometno igro ene in druge ekipe. To je po vrnitvi v domovino jasno in glasno priznal tudi Rok Kronaveter.

Zapravili izredno priložnost

Čeprav je mariborski športni direktor Marko Šuler po izpadu iz evropskih tekmovanj dejal, da to ni velika katastrofa, praktično ni slovenskega ljubitelja nogometa, ki se ne bi strinjal s trditvijo, da so Mariborčani zapravili izredno priložnost.

Da Mariborčani niso izkoristili »pomoči« Evropske nogometne zveze, ki državnim prvakom omogoča kar dva popravna izpita, priča tudi podatek, da sta se v skupinski del UEFA Evropske lige prebila po zgodovinski sezoni povsem prenovljeni Šerif Tiraspol in dokaj povprečni HJK, ki je po vijoličastih izločil še danski Silkeborg.

Mariborčani v kvalifikacijah resda niso imeli najlažjega žreba, roko na srce pa jim nasproti niso stali nepremagljivi nasprotniki. To potrjujejo tesni porazi, a kaj, ko so vijoličasti v napadu streljali (ali pa še to ne) s slepimi naboji.

Zasedba iz Ljudskega vrta na kar sedmih od osmih tekem ni dosegla zadetka, pod edina dva pa se je podpisal Roko Baturina. Že omenjeni Dalmatinec je na povratni tekmi prvega kroga kvalifikacij UEFA Lige prvakov dvakrat zatresel mrežo beloruskega Šahtarja.

Z dvema prodajama napolnili blagajno, a tudi oslabili moštvo

Morda je bil za težave v napadu »kriv« tudi odhod Antoina Makoumbouja, ki se je po preboju v drugi krog kvalifikacij UEFA Lige prvakov preselil v italijanski Cagliari. Nogometaš, s katerim so v Ljudskem vrtu zaslužili dobra dva milijona evrov, je pred dnevi že zabil zadetek za klub s Sardinije.

Po tekmi s Šerifom iz Tiraspola je sledil še en odhod, Nino Žugelj se je v zameno za milijonsko odškodnino preselil k norveškemu prvaku Bodø/Glimtu, ki bo zaigral v skupinskem delu UEFA Evropske lige.

Radovan Karanović za Žuglja ni dobil prave zamenjave, Vladan Vidaković pa je v primerjavi z Makoumboujem, ki naj bi ga nasledil na sredini igrišča, nogometaš drugačnih karakteristik. 

Marsikateri navijač je - razočaran nad rezultati pa deloma tudi podobo moštva na zelenici - Šulerju očital, da ni imel pripravljenih zamenjav za odhode. Zdi se, da so 16-kratni državni prvaki na koncu poletja za to plačali tudi ceno rezultata.

Na pragu trimilijonske nagrade

Mura je z lanskoletnim prebojem dokazala, da ima državni prvak lepe možnosti, da se prebije vsaj do skupinskega dela UEFA Evropske konferenčne lige, na pragu katere pa so letos ostali nogometaši Maribora.

V Ljudskem vrtu bi zgolj s prebojem v skupinski del po jakosti tretjega tekmovanja Evropske nogometne zveze zaslužili skoraj toliko, kot so s prodajo Antoina Makoumbouja in Nina Žuglja.

UEFA vsakemu klubu, ki se prebije v skupinski del UEFA Evropske konferenčne lige, nameni 2,94 milijona evrov. Pol milijona znaša nagrada za zmago na eni od tekem skupinskega dela tekmovanja, remi pa bi blagajno obogatil s 166 tisočaki.

In kolikšen znesek so si Štajerci priigrali zdaj, ko so obstali pred evropsko jesenjo? Skupni seštevek znaša približno polovico tega, kolikor bi prejeli, če bi se v Romuniji razveselili preboja v skupinski del UEFA Evropske konferenčne lige.

Evropska zveza vsakemu državnemu prvaku nameni 260 tisoč evrov, Mariborčani pa bodo sto tisočakov prejeli za nastop v posameznem krogu kvalifikacij, skupno torej 400 tisoč evrov

Izpad v t. i. play-offu UEFA Evropske konferenčne lige prinaša tolažilno nagrado v višini tričetrt milijona evrov, Maribor pa bo iz računa Evropske nogometne zveze tako prejel skupni znesek v višini 1,41 milijona evrov.

Padec evropskega koeficienta

Zgolj za zanimivost, Cluj bo v skupini G UEFA Evropske konferenčne lige izzval praško Slavio, turški Sivasspor in Balkani, ki bo prvi kosovski predstavnik v skupinskem delu tekmovanj UEFA. 

Veliki met je konec avgusta uspel tudi litovskemu Žalgirisu, lihtenštajnskemu Vaduzu in latvijskemu Rigasu, član katerega je bivši up Maribora Žiga Lipušček.

Imena teh klubov - ne glede na ugoden žreb v kvalifikacijah - kažejo, da je Maribor zamudil veliko priložnost. Evropski neuspehi v zadnjih sezonah se bodo že v prihodnjem poletju poznali tudi na višini koeficienta, ki ga UEFA izkorišča za določanje nosilcev in nenosilcev pri žrebu parov.

Maribor je v skupinskem delu evropskih tekmovanj nazadnje igral v sezoni 2017/18, ko so v Ljudskem vrtu spremljali tekme elitne UEFA Lige prvakov, v tej sezoni pa so si vijoličasti pridelali kar sedem točk koeficienta.

Ta dosežek se s prihodnjim poletjem ne bo več štel v petletno obdobje obračuna. To pomeni, da bo Maribor iz koeficienta 14 padel na vsega 9,5. To lahko posledično pomeni tudi slabši položaj v žrebu kvalifikacijskih parov.

Nenazadnje pa se rezultati na mednarodnem prizorišču najbolje kažejo v klubski blagajni. V letih 2020 in 2021 je čisti presežek odhodkov nad prihodki skupno znašal skorajda sedem milijonov evrov.

Tudi zaradi tega je bil Šuler s sodelavci prisiljen sprejemati reze, ki so znižali stroške ekipe, kar pa je vplivalo tudi na kakovost kadra in rezultate v uvodu letošnje sezone.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice