Konopljo bi smeli pridelovati le trije v državi, štajerski pridelovalci ogorčeni

Junija lani so volivci na posvetovalnem referendumu množično podprli legalizacijo medicinske rabe konoplje, tesna večina pa je izkazala tudi podporo omejeni osebni uporabi. 

A kljub jasni volji javnosti je prvi zakonodajni predlog prispel šele letos aprila – in že razburil tako stroko kot pridelovalce.

Predlog zakona, ki sta ga v zakonodajni postopek vložili poslanki Gibanja Svoboda in Levice Sara Žibrat in Nataša Sukič, ureja zgolj medicinsko rabo konoplje. Po mnenju kritikov pa prav ta del besedila kaže na popolno izključitev tistih, ki področje najbolj poznajo – zdravnikov, raziskovalcev in kmetov.

Bagar: Pacienti ne bodo imeli varnega dostopa

Tanja Bagar z inštituta ICANNA opozarja na pomanjkljivo ureditev dostopnosti zdravil za paciente:

»Kar sem prebrala iz tega predloga zakona, ne vidim, da bi bilo to tako napisano, da bi pacientom omogočilo varen dostop. V bistvu sploh ne vidim, kdo bo predpisoval te preparate iz konoplje.«

Po novem zakonu bi medicinsko konopljo lahko gojili le trije

Po predlogu zakona naj bi medicinsko konopljo lahko gojili in predelovali največ trije izbrani izvajalci, pod strogim državnim nadzorom. Uporaba bi bila dovoljena le za zdravljenje in znanstvene raziskave.

A številni v stroki menijo, da zakon zgolj navidezno uvaja red, v resnici pa daje večjo moč institucijam, ki so po njihovem mnenju doslej zavirale razvoj tega področja.

»Največ pristojnosti se daje v roke organom, ki po naših izkušnjah, ko se pogovarjamo o ureditvi tega področja že desetletje, so najbolj zaviralni organi,« pravi Bagar.

Kmetje: Morda se bomo morali preseliti v tujino

Predlog zakona je razočaral tudi številne male pridelovalce konoplje. Bogdan Mak z ekološkega posestva Sončni raj opozarja, da bi nov zakon popolnoma onemogočil prodajo izdelkov iz lastne pridelave:

»Koliko razberem iz tega zakona, pomeni, da je rastlina, ki sem jo zdaj devet let gojil, spada med droge, da iz nje nič več ne bomo morali delati in da bomo za vse pač rabili podjetje, ki bo nad nami in nam bo ali dovolilo ali ne.«

»Predlagatelji zakona govorijo, nič se vas ne bo za spremenilo. Konkretno, dajte mi pisno, da se ne bo. Kdo za tem stoji, kdo bo kazensko, moralno ali finančno odgovarjal. Ker na koncu bom sam odgovarjal, ker bom dobil odločbo o uničenju pridelka ali pa o zaprtju dejavnosti. Zdaj razmišljamo, ali se selimo na Hrvaško ali v Avstrijo.«

Zakon brez jasnih mej, brez sodelovanja stroke

Zakon po mnenju strokovnjakov ne loči jasno med izdelki za prehrano, zdravili in drogami. Posledično se ustvarja pravna negotovost, ki lahko vodi v kazenske postopke tudi proti zakonitim pridelovalcem.

»Nimamo mej določenih – ne vemo, kaj so legalni proizvodi, ki se lahko prodajajo, kot hrana, prehranski dodatek – ne vemo, kaj spada pod zdravilo in kaj pod drogo,« opozarja Bagar.

Ob tem se mnogi sprašujejo tudi, kdo je sploh spisal besedilo zakona. Kljub večkratnim javnim vprašanjem predstavnikov kmetov in stroke odgovora niso prejeli.

»Nismo dobili nobenega odgovora. Večkrat smo javno vprašali, kdo so snovalci, kdo so kmetje, ki so sodelovali – prav bi bilo, da bi sodelovali kmetje, ki bodo tudi sedaj gojili,« pravi Mak.

»Nekateri so bili sicer povabljeni v skupino, nekateri smo bili popolnoma izpuščeni oziroma večina nas,« dodaja Bagar.

Glasovanje brez javne razprave?

Še več skrbi vzbuja napoved, da naj bi poslanci o zakonu glasovali že sredi junija – brez javne razprave. Kljub volji ljudi, izraženi na referendumu, se zakonodajni proces odvija hitro in brez širšega konsenza.

»Ta že sedaj pri nas cveti in z mnogo nevarnostmi, ki so jim tam izpostavljeni. Upanje stroke je bilo, da bo ta zakon poskrbel, da pacienti ne bodo več prisiljeni iti na črni trg,« opozarja Bagar.