Usoda propadajočega kina Udarnik se prelaga iz dneva v dan. MOM prelaga odgovornost na državo, lastnik stavbe na Zavod Udarnik, Zavod Udarnik pa na MOM. Se ta zgodba kdaj konča?
Na Grajskem trgu 1 že nekaj mesecev žalostno sameva zaprt prostor s sentimentalno in kulturno vrednostjo, v katerega so se pred leti zgrinjale cele množice (v času razcveta so to bile kar po pol kilometra dolge vrste!) v pričakovanju najnovejšega filma in v katerem je za mlajšo mariborsko generacijo s številnimi gostujočimi dji, filmskimi projekcijami in številnimi drugimi projekti še nedavno tega skrbela ekipa Zavoda Udarnik.
Človeka kar malo stisne, ko se sprehaja mimo stavbe, ki jo je rad obiskoval kot otrok, čeprav smo, roko na srce, včasih še raje obiskovali kino Partizan ali Gledališče, ne pozabimo še kina Union. A v Partizanu je sedaj razstavni prostor, v Gledališču je snemalni studio, v Unionu še vedno veselo igrajo filharmoniki, medtem ko Udarnik potrpežljivo čaka, da ga kdo že končno prevzame, posodobi, sanira in nenazadnje tudi obišče kakor nekdaj.
Tako je bilo nekoč ...
Kino Udarnik, ki je bil zgrajen davnega leta 1935 in je v dobrih časih beležil po 4000 obiskovalcev na mesec, v slabih – po prihodu mariborskega Koloseja leta 2006 – pa le še 400, je pred leti prevzela ekipa Zavoda Udarnik. A tudi slednji žal ni uspelo vzpostaviti njegove nekdanje slave, saj so ostali brez vseh sredstev, obljubljenih s strani Mestne občine Maribor. Podjetje DSU, ki je tudi lastnik stavbe s kulturno dediščino, krivdo kakopak vali na ekipo Zavoda Udarnik, češ da slednja zanjo ni plačevala mesečne najemnine lokala in kinodvorane v skupnem strošku 24.000 evrov letno.
Mestna občina Maribor, ki je Udarniku v lanskem letu zaprla pipico programskega financiranja, četudi je bil slednji izbran na razpisu za dvoletno financiranje 2014–2015, je tako Zavod pustila v precejšnjih dolgovih v višini 30.000 evrov. V to vsoto spadajo dolgovi do lastnika stavbe, do Mestne občine in Plinarne Maribor. Ekipa Zavoda je sedaj presedlala na mobilni kino na prostem, in sicer na mestni Piramidi in v Rušah, zanje pa je prijazno vrata odprl tudi GT22, kjer so našli svoj umetniški azil.
In kaj sedaj?
Jasno je, da si mesto Maribor, ki se je nedavno tega bohotilo z nazivom evropske prestolnice kulture, zasluži vsaj nek soliden mestni kino na ravni ljubljanskega Kinodvora. Za primerjavo: Kinodvor od Mestne občine Ljubljana letno prejme približno 480.000 evrov, medtem ko je mariborski Udarnik v petih letih obratovanja pod taktirko Zavoda Udarnik od Mestne občine Maribor prejel le 244.368 evrov. A zgolj osnovni letni strošek, v katerega spada najemnina, elektrika in ogrevanje, znese 38.100 evrov, kje so šele stroški za nujno potrebne posodobitve električne napeljave, ozvočenja, platna, nove izolacije. Piko na i pa pridodajajo še na novo potrebne sanacije pred kratkim poplavljenih prostorov zaradi nesanirane strehe.
Podjetje DSU, lastnik dela stavbe, v kateri se nahaja kino Udarnik, sicer navaja, da »izvaja ustrezne aktivnosti za sanacijo nastale škode« in dodaja da si »[DSU] že več let aktivno prizadeva objekt ali prodati ali oddati in bo glede tega v najkrajšem možnem času tudi obnovila pogovore z Občino Maribor.«
Kaj pa nameravajo ukreniti na MOM?
Tudi Mestna občina Maribor si želi »za mesto sprejemljivih pogojev za pridobitev lastništva nad nepremičninama (Kino Udarnik in Partizan)«, a kaj, ko za to nima ustreznih sredstev. Ko smo jih povprašali po Ukrepu 17 iz programske sheme za kulturo v letih 2015-2020, ki v letu 2016 zagotavlja »prostorske, tehnične in organizacijske pogoje delovanja »kina Udarnik« kot mestnega in letnega kina s potrebno digitalno projekcijsko in predvajalno platformo«, smo za Mariborinfo prejeli odgovor, ki ne pušča nadaljnjih dvomov:
»V pripravi proračuna za leto 2016 so bila zaradi krčenja prihodkovne strani črtana prvotno načrtovana sredstva za postopno realizacijo ukrepa 17 in večine drugih ukrepov Lokalnega programa za kulturo. Ker za te namene ni bilo zagotovljenih sredstev, v letu 2016 ni bilo možno načrtovati niti izvajati dejavnosti, ki bi povzročale odhodke proračuna.«
Pri zagotovljenih sredstvih MOM cilja seveda na državo, ki mestni občini generalno gledano ne namenja dovoljšnjih sredstev niti za pokritje zakonskih obveznosti, kaj šele luksuznih kinodvoran.
»Župan MOM se zaveda, da mesto potrebuje mestni kino, ki bo dopolnil kulturno dejavnost v mestu, vendar se je potrebno zavedati finančnih zmožnosti mestnega proračuna, ki velikih investicij preprosto brez pomoči države ne zmore,« še pišejo iz Mestne občine Maribor. Skrajni čas torej, da to odgovornost preložimo nase in vzajemno poskrbimo za lepši jutri. In pa seveda za soliden mestni kino s super programom in kilometrsko vrsto. Ko bi vsaj!
